Mateja Čalušić je vodenje kmetijskega ministrstva prevzela 12. januarja letos. V tem času je bila zgolj enkrat na svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, na katerem se vsak mesec zberejo kmetijski ministri vseh držav članic. V vmesnem času imajo tudi neformalna srečanja. Mateja Čalušić se ni udeležila še nobenega. Odkar je ministrica, je imel parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katerega podpredsednica je bila pred prevzemom ministrske funkcije, sedem sej. Čalušićeva je sodelovala na treh. V tem času je bilo tudi sedem sej komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vse, tudi včerajšnja, so minile brez navzočnosti kmetijske ministrice, ki pogosto tik pred zdajci odpove udeležbo tudi na drugih dogodkih. Državni svetnik Branko Tomažič ni zadovoljen, ker ministrstvo na seje komisije, ki jo vodi, pošilja, kot se je izrazil, drugorazredne uradnike.
Zeleni teden v Berlinu prvič brez slovenske udeležbe
Letos je mednarodni kmetijski sejem Zeleni teden v Berlinu (Grüne Woche), ki velja za največji kmetijski dogodek na svetu, prvič minil brez sodelovanja Slovenije. Tja pride po sto ali več delegacij z vsega sveta, V njih so ministri in državni sekretarji. Na tem dogodku je veliko neformalnih srečanj, na katerih se marsikaj dogovorijo.
Poslanec SDS Jožef Jelen je Zeleni teden označil za Davos agrobiznisa, ko je ministrico Matejo Čalušić vprašal, zakaj Slovenije letos ni bilo na njem. V pisnem odgovoru na poslansko vprašanje je s prstom pokazala na predhodnico Ireno Šinko. »Odsotnost Slovenije na letošnjem sejmu je bila odločitev prejšnjega vodstva ministrstva. Zaradi poplav, ki so avgusta lani prizadele Slovenijo, so se vsa razpoložljiva sredstva na ministrstvu preusmerila in namenila za ukrepe za pomoč kmetijstvu. Zaradi pomanjkanja sredstev je bil nastop na sejmu Zeleni teden v Berlinu umaknjen s programa promocije ministrstva,« se je Čalušićeva podpisala pod jezikovno prav nič zgledno besedilo.
Stališča imajo večjo težo, če jih izreče minister
Degradacijo funkcije in države slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) demonstrira tudi v Bruslju, kjer ministri odločajo o kmetijski politiki, ki je skupna za vse države članice, zato je še toliko pomembneje, da na svete ministrov, pristojnih za kmetijstvo in ribištvo, hodijo, kot pove že naziv, ministri. »Po 29. septembru lani, ko se je tega zasedanja še zadnjič udeležila takratna kmetijska ministrica Irena Šinko, je Slovenija na vrh kmetijskih ministrov zgolj enkrat poslala ministra. MKGP je tri mesece vodil Marjan Šarec, ki se teh zasedanj ni udeleževal, Mateja Čalušić pa je bila v Bruslju le enkrat. Oktobra 2023 je Slovenijo na vrhu kmetijskih ministrov zastopal stalni predstavnik pri EU, štirikrat je bila tam državna sekretarka Eva Knez, za zadnje zasedanje, ki je bilo konec preteklega meseca, pa sploh ni jasno, kdo je tam zastopal našo državo. V sporočilu za javnost je namreč pisalo: »Slovenija je podprla, Slovenija se je zavzela, Slovenija je poudarila, Slovenija je opozorila, Slovenija je izpostavila ...« O tem, kako je ime tej Sloveniji in v kakšni vlogi je tam nastopila, v sporočilu, ki so ga spisali na MKGP, ni bilo niti besede. Irena Šinko je bila kmetijska ministrica nekaj manj kot poldrugo leto. Dejala nam je, da se je redno udeleževala zasedanj sveta kmetijskih ministrov EU, tako formalnih kot neformalnih. Le v primeru njene zadržanosti jo je nadomeščal kateri od državnih sekretarjev (to se je zgodilo dvakrat, op. p.). »Menim, da je zelo pomembno, da se minister udeležuje teh zasedanj, kajti tam tečejo razprave o političnih vprašanjih, ki vplivajo na razvoj kmetijstva v posamezni državi. Z navzočnostjo ministra na zasedanju država pokaže tudi svoj odnos do kmetijstva. Stališča imajo namreč večjo težo, če jih izreče minister, kot če jih izjavi kdo od zaposlenih na stalnem predstavništvu v Bruslju,« nam je pojasnila Šinkova.
