Delo vlade Roberta Goloba je kot uspešno ta mesec ocenila tretjina vprašanih, 33,4 odstotka. Nasprotnega mnenja, da je vlada pri svojem delu neuspešna, jih je bilo slabi dve tretjini, 62,3 odstotka. Preostalih 4,3 odstotka se jih o tem ni opredelilo. Nezadovoljnih z delom vlade je torej bistveno več kot zadovoljnih, v primerjavi s prejšnjimi meseci pa se ocena dela Golobove vlade vendarle popravlja. Najnižjo točko je dosegla marca, ko je delo vlade kot uspešno ocenilo 24,4 odstotka vprašanih, torej manj kot četrtina, prejšnji mesec jih je oceno uspešno dalo 30,3 odstotka, tokrat pa 33,4 odstotka. V nasprotni smeri se je gibala ocena neuspešno, od marčevskih 70,3 odstotka do tokratnih 62,3 odstotka.

Ker v javnomnenjski raziskavi Vox populi že dolgo spremljamo, kako javnost ocenjuje delo vsakokratne vlade, lahko ugotovimo, da gre pri gibanju podpore Golobovi vladi za enak vzorec, kot ga lahko zasledimo že pri zadnjih nekaj vladah. Ko se po volitvah vzpostavi nova vlada, je javnost navdušena in jo v pričakovanju velikih sprememb nagradi z veliko mero pozitivnih ocen, po kakšnem letu pa zaradi neizpolnjenih obljub podpora začne padati in ob prvi večji aferi strmoglavi, nato pa se čez mesec ali dva začne počasi spet dvigati, a nikoli več do začetnih ravni. Vse do konca mandata je nezadovoljnih več kot zadovoljnih. Potem pa pride nova vlada in javnost je navdušena … Golobova vlada je zdaj v fazi, ko okreva po velikem padcu podpore, ki ga je doživela v začetku letošnjega leta. Na občutno spremembo odnosa javnosti do konca mandata najbrž ne more več računati, ima pa še nekoliko prostora za nekaj odstotnih točk rasti podpore – če seveda ne bo zabredla v kako večjo afero.

Večina strank stagnira, SD raste

Pri podpori parlamentarnim strankam tokratni Vox populi ni prinesel večjih sprememb. Slovenska demokratska stranka (SDS) je še naprej stranka z največjo podporo. Da bi na volitvah glasovali zanjo, je odgovorilo 23,4 odstotka vprašanih. Za Gibanje Svoboda (GS) bi se na volitvah odločilo 15,4 odstotka anketiranih. Preostale stranke so precej zadaj: za Socialne demokrate (SD) bi jih glasovalo 8,1 odstotka, za Novo Slovenijo (NSi) 5,9 odstotka in za Levico pet odstotkov.

Glasovi za stranke so se v primerjavi s prejšnjim mesecem komaj kaj spremenili – z izjemo SD, ki je pridobila skoraj dve odstotni točki glasov, v zadnjih dveh mesecih pa je svoj delež podvojila.

SD je stranka, ki jo je afera s sodno stavbo na Litijski cesti v začetku leta najbolj prizadela. Še januarja je v naši anketi dobila 8,1 odstotka glasov, februarja pa je strmoglavila na le še 3,9 odstotka. Potem je podpora stranki počasi spet rasla: marca je dobila 4,1 odstotka, aprila 6,4 odstotka, maja je z 8,1 odstotka glasov spet tam, kjer je bila januarja. Seveda pa je sama stranka od začetka leta opravila manjšo preobrazbo. Odslovili so dotedanjega generalnega sekretarja stranke Klemna Žiberta, Tanja Fajon ni več njena predsednica, izvedli so kongres in na njem za novega predsednika izvolili Matjaža Hana. Morda ni veliko, ampak v javnem mnenju se očitno pozna.

Gibanje Svoboda je s 15,4 odstotka glasov prav tam, kjer je bilo prejšnji mesec. Afera Litijska je prizadela tudi to stranko, saj je februarja, v prvi anketi po izbruhu afere, dobila najmanjši delež glasov v svoji kratki zgodovini, 10,7 odstotka. Vendar si je, v nasprotju s SD, že naslednji mesec opomogla in se vrnila na prejšnjo raven, okoli 15 odstotkov, na kateri vztraja zadnje tri mesece. Višje pa ne gre.

SDS je že nekaj časa, vse od lanskega oktobra, stranka z največjo podporo. Je tudi stranka z najstabilnejšo podporo. Njen delež se zadnja leta giblje med 21 in 24 odstotki, nihanja iz meseca v mesec pa navadno znašajo le nekaj desetink odstotne točke. SDS torej ima svojo trdno volilno bazo, nove volilce pa le težko pridobi. Podobno velja tudi za NSi, seveda na nižji ravni podpore, nekje med šestimi in osmimi odstotki. Primerjava gibanja podpore za ti dve stranki pokaže, da kadar gre podpora SDS rahlo navzgor, gre običajno podpora NSi rahlo navzdol – in obratno. Kaže, da manjši del volilcev redno prehaja od NSi k SDS in nazaj.

Eksplozija »drugih« strank

Neopredeljeni so še vedno, kot radi rečemo, največja slovenska stranka. Tokrat jih je bilo 29,7 odstotka, kar pa je opazno manj kot prejšnji mesec, ko jih je bilo 37 odstotkov. V dosedanjih anketah Vox populi je po navadi veljalo, da ko se je zmanjšal delež glasov za koalicijske stranke, se je povečal delež neopredeljenih, ko pa je bilo neopredeljenih spet manj, so se njihovi glasovi prelili nazaj h koalicijskim strankam. Tokrat pa se je zgodilo nekaj novega – ti glasovi so se prelili med »druge stranke«. Zanje je tokrat glasovalo 7,7 odstotka vprašanih, kar je skoraj štirikrat toliko kot prejšnji mesec, ko je drugim strankam glas dalo 2,0 odstotka anketiranih.

Kot druge stranke v naši anketi zaradi preglednosti navajamo stranke, ki so dobile manj kot tri odstotke glasov, pač po domnevi, da ni verjetno, da bi na volitvah prestopile štiriodstotni parlamentarni prag. Navadno gre za manjše zunajparlamentarne stranke, ki jim svoj glas dajo po en, dva, morda štirje anketiranci.

V tokratni anketi pa se je za stranko Vesna izreklo 15 anketirancev, kar pomeni 2,1 odstotka vseh anketiranih, če pa računamo samo med opredeljenimi anketiranci, pa je to že 3,3 odstotka vprašanih. To pomeni, da bi se tudi ob le rahli nadaljnji rasti ta stranka lahko prebila prek parlamentarnega praga. Za nenadni vzpon stranke Vesna so nedvomno zaslužne evropske volitve. Vesna namreč na letošnjih evropskih volitvah nastopa s svojo listo, katere nosilec je kočevski župan Vladimir Prebilič. Kot je pokazala anketa o evropskih volitvah, ki smo jo objavili v sobotnem Dnevniku, se listi Vesna z Vladimirjem Prebiličem obeta tretje mesto v konkurenci strank na evropskih volitvah, takoj za SDS in GS, dobila je 11,3 odstotka glasov. Prebilič se je zadnje čase prebil med prepoznavnejše slovenske politike, na naši lestvici priljubljenosti (lestvico predstavljamo v spodnjem članku) je uvrščen visoko, na četrtem mestu. Prebiličeva prepoznavnost je očitno prispevala tudi k prepoznavnosti stranke Vesna, ta prepoznavnost pa se je z evropskih volitev prenesla tudi k razmisleku o tem, koga izvoliti v državni zbor.

V prihodnje pa velja biti pozoren tudi na stranko SLS. Tej je v naši anketi glas dalo 13 anketiranih, dva manj kot Vesni. Za zdaj tudi SLS še ne prestopa parlamentarnega praga, vsekakor pa s takim rezultatom ni več običajna »druga stranka«.

Državni zbor po podobi Vox populi

Kaj rezultati tokratne ankete Vox populi pomenijo za razmerja med strankami v državnem zboru? Če v račun vzamemo samo glasove za parlamentarne stranke, potem je razmerje glasov med njimi: 40,5 odstotka za SDS, 26,6 odstotka za GS, 14 odstotkov za SD, 10,2 odstotka za NSi in 8,7 odstotka za Levico. Preračunano v sedeže v državnem zboru to pomeni 36 sedežev za SDS, 23 sedežev za GS, 12 sedežev za SD, devet sedežev za NSi in osem sedežev za Levico. Stranke sedanje vladne koalicije (GS, SD in Levica) bi tako imele skupaj 43 poslancev, stranke opozicije (SDS in NSi) pa 45 poslancev. Razmerje je torej skoraj pol na pol, oblikovanje vlade bi bilo težko za eno ali drugo koalicijo, nastala vlada pa bi bila šibka.

Če pa bi se v državni zbor kdaj uspelo prebiti še kakšni drugi stranki, bi to korenito spremenilo razmerja med strankami in tudi možnosti oblikovanja koalicij.