Da bi širšo javnost in šolsko oblast opozorili na vrsto izzivov, s katerimi se soočajo, so v ZRPRS, ZASSS in Svizu združili moči in se bodo odslej s sistematičnim delovanjem skupaj zavzemali za vsem dostopno kakovostnejše javno šolstvo. Predsednica ZRPRS mag. Mojca Mihelič je ob predstavitvi skupnega nastopanja med temeljnimi razlogi, ki so vodili v povezovanje organizacij, dejala, da se javno šolstvo duši v zakonski prenormiranosti ter kadrovski in finančni podhranjenosti. »Vse to onemogoča razvoj. Šole danes niso več tako kakovostne kot pred leti, ko so bili vsi rezultati o znanju zabeleženi na vrhovih lestvic. Stanje v šolah je resnično alarmantno. Smo na vlaku, ki je začel drveti navzdol, zato je zadnji čas, da obrnemo smer.«

Predsednica ravnateljev je poudarila, da učitelji in ravnatelji čedalje pogosteje odhajajo iz poklica, ob napetostih med učiteljstvom in starši, do katerih prihaja v šolah, pa postaja očitno, da se negativni trendi gostijo in poglabljajo. »Šoli želimo vrniti vrednost, odločevalcem na področju šolstva pa ponujamo skupno obravnavo odprtih vprašanj v šolstvu in dogovarjanje, kako jih lahko s skupnimi prizadevanji uredimo,« se nadeja Mojca Mihelič.

Šolam vrniti pomen vzgoje

Predsednica ZASSS Lara Romih je poudarila, da ima slovenska šola številne dobre prakse, ima pa tudi vrsto pomanjkljivosti. V prihodnje si v okviru zveze želijo ureditve učnih načrtov, ki so predmetno in vertikalno neusklajeni, preobloženi s faktografijo in za določeno starost učencev preobsežni. »Želimo vzpostaviti sistem zagotavljanja kakovosti v šoli in okrepiti njen vzgojni pomen. Sedanji šolski sistem namreč učence duši in jih ne pripravlja za življenje. Pomembne so le ocene, ne pa znanje. Vse to otroke vodi v številne stiske in hud stres, ki se ob koncu šolskega leta še poveča,« je med drugim povedala Lara Romih.

Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je dejal, da marginalizacija pomena javnega izobraževanja in učiteljskega poklica v družbi vodi sistem vzgoje in izobraževanja v razmere, v katerih je že danes naše javno zdravstvo, ki vsem na očeh kaže znake razpadanja. »Če bomo zavozili šolstvo, bo huje od tega, da smo zavozili zdravstvo. Tisti, ki se tega ne zavedajo, tvegajo, da bomo napake popravljali desetletja.«

Štrukelj je poudaril, da država v zadnjem obdobju vedno manj denarja vlaga v izobraževanje, odločevalci pa mencajo in se delajo, kot da ne vidijo, da drvimo v pogubo. »Dovolj je čakanja, treba je začeti sprejemati odločitve,« je bil jasen Štrukelj. Predstavniki vseh treh organizacij so spomnili tudi na neustrezno financiranje vzgoje in izobraževanja ter s tem povezano neustrezno vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavcev ter strokovno in organizacijsko nedomišljeno poseganje v vzgojno-izobraževalni sistem.