Drugo junijsko nedeljo bomo slovenski volilni upravičenci petič v zgodovini države odločali, koga bomo poslali v evropski parlament. Sloveniji po novi delitvi evropskih sedežev pripada devet mandatov, torej en več kot na volitvah pred petimi leti. Evropske vozovnice letos lovi enajst list, vložilo pa jih je vseh pet parlamentarnih in sedem zunajparlamentarnih strank: NSi, SD, Gibanje Svoboda, SDS in Levica ter Resnica, SLS, Vesna, Zeleni Slovenije, Nič od tega ter s skupno listo stranki DeSUS in Dobra država. V primerjavi s prejšnjimi volitvami, ko sta bili izjemi stranki ZSi in DOM, so vse stranke ob vložitvi list zapolnile vsa kandidatna mesta. Ker Vesna po smrti novinarke in publicistke Mance Košir na volitve odhaja le z osmimi kandidati, se bo za evropska poslanska mesta potegovalo skupno 98 kandidatov. Povprečen kandidat je star 51,8 leta, ima vsaj sedmo stopnjo izobrazbe, slaba tretjina pa jih kot stalno prebivališče navaja naslov v Ljubljani.
Najmlajšo listo imajo
Socialni demokrati
Tudi na evropskih volitvah veljajo ženske kvote, kar pomeni, da na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki. Za devet mest v evropskem parlamentu se letos poteguje 53 kandidatov in 45 kandidatk, ki so v povprečju okoli štiri leta mlajše od moških pretendentov. Najmlajšo listo so sicer sestavili Socialni demokrati, njihovih kandidati so povprečno stari 44,7 leta, v kampanjo so vstopili tudi z najmlajšo kandidatko za evropsko poslanko, to je 24-letna študentka Lucija Karnelutti. Z okroglih 45 let v povprečju po mladosti sledijo kandidati liste SLS, najstarejšo ekipo pa je s povprečjem 66,6 leta za evropsko tekmo skupaj s stranko Dobra država prijavila stranka upokojencev DeSUS. Z drugo najstarejšo listo sledi Nič od tega, na kateri so posamezniki, ki bi na skupni rojstnodnevni torti upihnili 58,3 svečke.
Iz stranke Violete Tomić prihaja tudi najstarejši slovenski kandidat za evropskega poslanca. Upokojeni profesor filozofije in sociologije Alberto Avguštinčič je star 79 let in je kot edini rojen v času druge svetovne vojne. Zanimivo – je tudi edini kandidat, ki je v delovni rubriki poleg upokojenskega statusa navedel, da je aktiven državljan. Na najmlajšo nosilko liste medtem stavijo v največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda. Irena Joveva je stara 35 let in je ena izmed osmih aktualnih evropskih poslancev, ki se potegujejo za ponovni mandat. Najstarejši špickandidat pa je 76-letni upokojeni dopisnik RTV Slovenija in publicist Uroš Lipušček, ki kandidira na listi DeSUS/Dobra država. Poleg dveh študentk in dveh brezposelnih kandidatov sicer vključno z Lipuščkom kandidira dvanajst upokojencev.
Petina kandidatov doktorjev znanosti
Če se strinjamo, da izkušnje praviloma pridejo (tudi) z leti, glede na rezultate v rubriki formalne pridobljene izobrazbe na kandidatnih listah v teoriji ne bi smelo manjkati niti znanja. Glede na navedbe o izobrazbi imajo namreč vsi kandidati brez izjeme opravljeno peto stopnjo izobrazbe, pri čemer je 77 od 98 kandidatov navedlo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe, dobra petina vseh kandidatov pa se lahko pred svojim imenom pohvali tudi z nazivom doktor znanosti. Največ doktorjev, štirje od skupno 20, je na listi Zelenih Slovenije. Ob izkušnjah in znanju se pri tistih, ki uveljavljajo pasivno volilno pravico, spodobi omeniti tudi njihovo politično kilometrino. Po številu kandidatov z aktivnimi političnimi funkcijami pričakovano prednjačijo parlamentarne stranke, ki so na svoje liste poleg nekaterih državnih sekretarjev umestile deset poslancev, šest evroposlancev in tri ministre.
S štirimi poslanci aktualnega sklica državnega zbora, ki jih pošiljajo v boj za evropska mesta, izstopa lista krščanskih demokratov, s tremi v tem pogledu sledi največja koalicijska stranka Gibanje Svoboda. Edina poslanka na listi neparlamentarne stranke je Mojca Šetinc Pašek, ki jo najdemo na listi Zelenih Slovenije, kjer kot nosilec nastopa tudi evropski poslanec Klemen Grošelj. Poleg Zelenih imajo aktualnega evroposlanca med zunajparlamentarnimi strankami na listi le še v SLS. To je Franc Bogovič, ki je na prejšnjih volitvah v evropski parlament prišel na skupni listi SDS in SLS. Za mandat v evropskem parlamentu se sicer potegujejo tudi nekateri župani: na listi Vesne je kočevski župan Vladimir Prebilič, na listi Zelenih Slovenije župan občine Markovci Milan Gabrovec, na listi NSi pa župan občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah David Klobasa. Volitve so 9. junija, do takrat pa bodo kandidati v volilni kampanji, ki jo bo spremljala tudi referendumska, pokazali, kakšna vsebina je za letošnjo statistiko.
