Silos za shranjevanje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem bo globok do 60 metrov, vanj bodo lahko v desetih plasteh zložili 990 posebnih zabojnikov. Slovenija se bo z izgradnjo odlagališča pridružila skupini držav, ki ustrezno obvladujejo te nevarne odpadke.
Kar bi morali zgraditi že leta 2023, bo začetek osrednje gradbene faze doživelo v četrtek, 6. junija, s simbolično položitvijo temeljnega kamna. Izgradnja odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem je najpomembnejši in najobsežnejši projekt Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO).
Agencija je nekaj manj kot 93 milijonov evrov vreden posel dodelila konzorciju družbe Riko s partnerji Kolektor, CGP in Kostak, ki je na razpisu edini oddal popolno ponudbo. Celotno vrednost vzpostavitve odlagališča je direktor ARAO Sandi Viršek ocenil na približno 200 milijonov evrov. Infrastrukturna dela za izgradnjo odlagališča potekajo od avgusta lani, tudi ta dela izvaja Rikov konzorcij.
Odlagališče bo približno 300 metrov vzhodno od Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Tam bodo postavili odlagalni silos, hale nad silosom ter upravno-servisni in tehnološki objekt. Za obratovanje bo skrbelo okoli 15 zaposlenih. Odlagališče ne bo namenjeno izrabljenemu jedrskemu gorivu iz NEK, saj je to visokoradioaktivni odpadek.
Najzahtevnejši del bo gradnja odlagalnega silosa, v katerem bodo shranjeni odpadki. Notranji premer silosa bo 27,3 metra, v globino pa bo segal od 20 do okoli 60 metrov. Vanj bodo lahko v desetih plasteh zložili 990 zabojnikov z odpadki, ki jih bo izdelal novomeški CGP, je pojasnil Viršek.
V Sloveniji letno ustvarimo od 30 do 50 kubičnih metrov nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Od začetka obratovanja nuklearke leta 1981 do danes se je nabralo za okoli 2500 kubičnih metrov omenjenih odpadkov. Z njimi bodo zapolnili do 300 zabojnikov. Po besedah direktorja Agencije za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (ARAO) Sandija Virška so se odločili za večpregradni odlagalni koncept. »Odpadke zapakiramo v sode, sode nato damo v betonski zabojnik in spustimo v silos, kjer jih obdamo z betonom,« je pojasnil. Poln silos se nazadnje zapre z betonskim pokrovom in okoli 15-metrsko plastjo gline.
V agenciji, ki je marca svoj sedež preselila iz Krškega v Ljubljano, zatrjujejo, da je takšen sistem mednarodno priznan, odlagališče pa predstavlja zanemarljiv vpliv na ljudi in okolje, kar je bilo dokazano z obsežnimi varnostnimi analizami v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja, soglasja h gradnji in gradbenega dovoljenja.
Ureditev odlagališča se financira iz dveh virov. Del denarja zagotavlja državni proračun, del pa sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (Nek) in za odlaganje njenih radioaktivnih odpadkov.
V Vrbini bi morali že lani pričeti z odlaganjem
Gradnja odlagališča poteka z večletno zamudo. V skladu s prvotnimi napovedmi bi morali z njo pričeti že leta 2020, odlagališče bi moralo v letu 2023 začeti poskusno obratovati. Odlagališče bo v prvo fazo obratovanja vstopilo v začetku leta 2028, zdaj napoveduje Viršek. Tedaj bodo preselili odpadke iz nuklearke in iz skladišča v Brinju pri Ljubljani, kjer so shranjeni radioaktivni odpadki iz medicine, industrije in raziskovalne dejavnosti.
Druga faza obratovanja odlagališča v Vrbini naj bi sledila po letu 2040, vzporedno z ugašanjem krške nuklearke, ko se bo v skladišče odložili novonastali odpadki in odpadki iz njene razgradnje. Odlagališče naj bi se dokončno zaprlo leta 2059, sledilo bo 300-letno obdobje razgradnje in dolgoročnega nadzora.
Okoljsko soglasje utira pot izgradnji Nek2
Sprva je bilo predvideno, da bi se tukaj odlagala tudi »hrvaška« polovica jedrskih odpadkov iz Nek. Čeprav je bila Hrvaški ta rešitev nesprejemljiva – svoj del odpadkov bo raje skladiščila v Čerkezovcu – je agencija vztrajala pri pridobitvi okoljskega soglasja za izgradnjo dveh silosov. Okoljski organizaciji Focus in Greenpeace sta s tem v zvezi julija 2020 opozarjali na predimenzioniranost odlagališča. »Zakaj bi izdali okoljsko soglasje za objekt, ki ga ne potrebujemo in bi se bojda gradil šele čez 30 let? Idejo dveh silosov lahko razumemo le kot tiho utiranje poti za še eno jedrsko elektrarno v Sloveniji,« so zapisali v omenjenih okoljskih organizacijah.
Napoved okoljskih organizacij se udejanja. Slovenija danes utira pot izgradnji drugega bloka Nek. Referendum podpirajo vse parlamentarne stranke z izjemo Levice. Glasovanje naj bi potekalo novembra letos. Sprejem dokončne investicijske odločitve za trenutno daleč največjo načrtovano naložbo v državi je predviden v letu 2028. Ob aprilskem podpisu pogodbe za izgradnjo NSRAO je direktor družbe Riko Janez Škrabec izrazil upanje, da bo gradnja »odlična priprava domačega inženirskega znanja in gradbene operative za prihodnjo gradnjo drugega bloka Neka«. Če bi se Slovenija odločila za Nek2, bo potrebno v Vrbini zgraditi tudi dodaten silos.
NSRAO ne razrešuje skladiščenja visokoradioaktivni odpadkov, ki ostajajo radioaktivni tudi več 10.000 let. Trenutno se jih skladišči v bazenu za izrabljeno gorivo v Neku in v posebnem suhem skladišču v okviru nuklearke. Na tak način naj bi se shranjevali do leta 2103, nakar naj bi se jih premestilo nekam 500 metrov globoko. Kam, še ni znano.
