»Izvajalci zahtevamo nujno potrebne spremembe področnega zakona in sprejem vseh ustreznih izvedbenih podzakonskih aktov, ki bodo dejansko in za vse državljane na enakopraven način zagotavljali varno in kakovostno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe. Dejstvo je, da pravilniki v zvezi z dolgotrajno oskrbo, ki so bili objavljeni v uradnem listu, v tem trenutku tega ne zagotavljajo,« je jasen Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
»Potencialni upravičenci do pravic iz dolgotrajne oskrbe še danes ne vedo, koliko časa bodo čakali na odločbo, kdo bo upravičen, kakšen je vstopni prag, v kakšnem obsegu bodo upravičeni, bo storitev plačljiva, kakšna bo višina doplačil,« niza Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.
Skoraj pol leta se je zapletalo s prvo pravico do oskrbovalca družinskega člana, za katero so zdaj centri vendarle lahko začeli izdajati odločbe, ki pa še niso vstopnica za koriščenje pravice, saj je treba izdelati tudi osebni načrt. Ob tem oskrbovalci ne morejo postati upokojenci, čeprav so prav oni največja skupina neformalnih oskrbovalcev, večinoma upokojene ženske.
Z julijem prihodnje leto naj bi po črki zakona zaživeli nova pravica do dolgotrajne oskrbe na domu (storitve pomoči pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih in s tem povezane storitve zdravstvene nege) ter pravica do dodatnih storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (storitve, ki jih izvajajo delovni terapevti, fizioterapevti, kineziologi ...). Z decembrom pa bodo upravičenci lahko izbrali še pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji oziroma jim bo pripadla pravica do denarnega prispevka, če izvajalci nedenarnih storitev uporabniku ne bodo mogli zagotoviti.
Izvajalci: Pravice
ne bodo dostopnejše
Zalomilo se bo že pri strogem vstopnem pragu, ki ga po oceni Valerije Lekić Poljšak, predsednice skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, glede na zdajšnje določbe ne bo prestopilo približno 50 odstotkov današnjih upravičencev.
Ozko grlo bodo vstopne točke na centrih za socialno delo, kjer bodo odločali o pravicah, ovira pa bodo administrativno prezapleteni upravni postopki, opozarja Tatjana Milavec.
Naslednja težava bo premajhen zakonsko priznani obseg ur storitev dolgotrajne oskrbe glede na potrebe, ki bo segal od 20 ur v najnižji do 110 ur mesečno v najvišji, peti kategoriji. Valerija Lekić Poljšak pravi, da smo za ocenjevanje uporabili nemški model, nismo pa povzeli tudi njihovega obsega storitev. V Nemčiji ima upravičenec v tretji kategoriji priznan obseg vsaj pet ur na dan, pri nas pa bo upravičencu v najvišji, peti, kategoriji priznano največ 3,6 ure na dan neposredne pomoči. Če obseg storitev, do katerih bo nekdo upravičen, ne bo zadosten, bo moral zanje doplačevati. Obseg storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti pa bo celo le od 12 do 24 ur – na leto. Medtem imajo zaradi pomanjkanja kadra že danes v domovih starejših prazno vsako četrto posteljo, na pomoč na domu pa po nekaterih ocenah čaka najmanj 1300 ljudi.
Kaj, če izvajalca ne bo?
»Na kakšen način bomo sploh postavili sistem, nam v tem trenutku še ni jasno. Čeprav iščemo rešitve, mislim, da se bodo morali roki za začetek izvajanja podaljšati, sicer se bojim, da bodo stvari izpeljane površno in da se bo na terenu naredilo več škode kot koristi,« meni Barbara Žgajner, direktorica Centra za pomoč na domu Maribor, ki bo po novem izvajal tudi pravico do dolgotrajne oskrbe na domu. Najbolj jo skrbi pomanjkanje ustreznega kadra, ki ga bodo morali zaposliti tudi za izvajanje zdravstvene nege in storitev za ohranjanje in krepitev samostojnosti.
Organizacija dolgotrajne oskrbe na domu bo, tako kot doslej pomoči na domu, v pristojnosti občin, oba sistema pa bo treba integrirati, a v Skupnosti občin Slovenije opozarjajo, da je odprtih vprašanj glede izvajanja v praksi še veliko. Skrbi jih, da občine izvajalca sploh ne bodo dobile zaradi kadrovske problematike in ker še ni kalkulacije cene storitev dolgotrajne oskrbe na domu. V nekaterih primerih bo treba ustanoviti tudi nove javne zavode. Kot opozarjajo, brez poštenega plačila zaposlenih ne bo mogoče ohraniti delovanja in kvalitete javne mreže institucionalnega varstva in dolgotrajne oskrbe.
