Ponedeljkova napoved predsednika vlade je presenetila dekana ljubljanske medicinske fakultete Igorja Švaba. Ni bil edini, ki je to informacijo slišal prvič. V državnem zboru jo je obelodanil predsednik vlade Robert Golob: Univerza v Primorskem hoče z vladno podporo zagnati študij medicine. »Pričakuje se sto novih vpisnih mest,« je v parlamentu razkril Golob. Po njegovih besedah je denar za novogradnjo že zagotovljen v nacionalnih razvojnih načrtih. Prvo generacijo naj bi vpisali v šolskem letu 2027/2028. Vlada je ustrezno pismo o nameri spisala na dopisni seji, podpis dogovora z univerzo bo danes v Kopru.
»Napoved ustanovitve nove fakultete sprejemamo s presenečenjem in s previdnim zadržkom, saj v trenutnih razmerah, po našem vedenju, niso izpolnjeni predvsem pogoji zagotovitve zadostnega števila ustreznih strokovnjakov visokošolskih učiteljev v Sloveniji,« pravi Igor Švab. Po njegovih besedah si na fakulteti nenehno prizadevajo za izboljšanje razmer za izobraževanje novih generacij zdravnikov. »V zadnjih petih letih smo povečali število vpisnih mest iz 150 na 205, v letu 2026/2027, ob zaključku izgradnje novega kampusa Vrazov trg, načrtujemo povečanje vpisa na najmanj 240 mest,« je še opomnil.
Na Primorskem ni mogoče izvajati klinične prakse
Tudi v Zdravniški zbornici Slovenije so šele v ponedeljek iz medijev izvedeli za načrt vzpostavitve primorske medicinske fakultete. »Postavlja se vprašanje, kje bodo ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje,« opozarjajo. V Sloveniji imamo trenutno le dve univerzitetni bolnišnici, UKC Ljubljana in UKC Maribor. »Primorska univerzitetne bolnišnice nima, kar pomeni, da trenutno ni ustreznih pogojev za izvajanje klinične prakse za študente,« izpostavljajo v zbornici.
Čigava zamisel je vzpostavitev medicinske fakultete na Primorskem? V tamkajšnjem rektoratu niso odgovorili na niz Dnevnikovih novinarskih vprašanj. Zato tudi ni znano, ali so pristojni organi univerze že odločali o projektu. UKOM je včeraj sporočil, da je Univerza na Primorskem prosila vlado za podporo pri vzpostavitvi enovitega magistrskega študijskega programa Medicina.
Rektorica primorske univerze je Klavdija Kutnar. Njena desna roka v rektoratu je Dragan Marušič, brat nekdanjega zdravstvenega ministra Dorjana Marušiča, vplivnega svetovalca ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Več sogovornikov iz vrst zdravstvenih delavcev, ki ne želijo biti imenovani, je izpostavljalo, da je Marušič, ki je bil pred leti tudi na mestu strokovnega direktorja izolske bolnišnice, kot zdravnik zelo vpet v obalni prostor. Skupaj z več poklicnimi kolegi je bil vseskozi naklonjen ambicioznejšemu razvoju tamkajšnjega zdravstva.
Tajnikar: Bolje, če bi študij v Istri vzpostavljala ljubljanska fakulteta
Ekonomistu Maksu Tajnikarju se izbira tretje lokacije za študij medicine na Obali ne zdi nesmotrna, saj tam deluje ena od slovenskih univerz. Kljub temu bi bilo po njegovi oceni bolj smiselno, da bi se obalni študij vzpostavljal pod okriljem ljubljanske medicinske fakultete. »Lahko bi organizirala neke vrste obalno izpostavo. Ne predstavljam si, da bi se lahko nova fakulteta hitro vzpostavila brez zunanje pomoči.« Ob vladni odločitvi, ki bo imela dolgoročne posledice, je očiten tudi temeljni problem: Slovenija nima jasne kadrovske strategije za zdravstvo. To ni težava le v primeru zdravnikov, je spomnil Tajnikar, ampak tudi pri medicinskih sestrah in drugih zaposlenih.
Študij medicine naj bi umestili v načrtovano novogradnjo fakultete za vede o zdravju ob izolski bolnišnici. Projekt je bil marca letos uvrščen v načrt razvojnih programov za obdobje 2024–2027. Vlada namerava dodeliti še dodatna sredstva za nabavo laboratorijske opreme za izvajanje medicinskih raziskav oziroma laboratorijskih vaj. Po neuradnih informacijah se nameravajo v Izoli sprva naslanjati na habilitiran kader tržaške in reške medicinske fakultete. Spomnimo, da je imela izolska bolnišnica v času Jugoslavije tudi vlogo bolnišnice za prebivalce hrvaškega dela Istre; ta položaj odraža tudi velika stavba na hribu, v kateri danes deluje še MC Medicor. Izolsko bolnišnico danes strokovno vodi nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar, direktor je Radivoj Nardin.
Papičevo ministrstvo zadržano do fakultet v Novem mestu in Celju
Ambicije za zagon nove medicinske fakultete v Sloveniji sicer niso novica. Za študij medicine se že vrsto let ogrevajo v Novem mestu in v Celju. Mednarodni študij medicine bi v Celju vzpostavila Alma Mater Europea, ki je marca lani dobila status univerze. V Celju bi poučevali univerzitetni učitelji partnerskih univerz iz Gradca, Dunaja, Zagreba, Budimpešte, Prage in Rima, je poročal Nedeljski. Študij bi izvajali v sodelovanju s Splošno bolnišnico Celje, ki bi se morala predhodno akreditirati kot tretji slovenski univerzitetni klinični center. Alma Mater Europea, ki že izobražuje diplomante zdravstvene nege in fizioterapevte, je nameravala prve študente vpisati že letos. Načrta (še) ni uspela udejanjiti, a je Celje še nedolgo nazaj kljub temu veljalo za verjetno tretjo lokacijo študija medicine. V tamkajšnji bolnišnici ne skrivajo ambicij po opravljanju terciarne, torej najzahtevnejše dejavnosti. Nenazadnje gre tudi za zavod, ki po obsegu zdravljenj presega ostale splošne bolnišnice.
V Novem mestu so že marca lani obvestili pristojne državne inštitucije o nameri ustanovitve medicinske fakultete. Odziv visokošolskega ministrstva je bil zelo zadržan. »Pred oblikovanjem kakršnega koli stališča bomo morali pridobiti več informacij, saj morajo biti za vzpostavitev študija medicine izpolnjeni specifični prostorski in kadrovski kriteriji,« je pojasnilo ministrstvo, ki ga vodi Igor Papič. Ministrstvo je še opozorilo, da smejo klinično prakso v bolnišnicah izvajati le habilitirani zdravnice in zdravniki. »Torej ni dovolj, da ima neki kraj bolnišnico in da je ta pripravljena sodelovati z medicinsko fakulteto, pomembno je, da imajo zdravnice in zdravniki habilitacijo in so lahko nato mentorice in mentorji pri kliničnih vajah. Zdravnice in zdravnike bi zato morali spodbujati, da se habilitirajo,« je lani opozarjalo ministrstvo. Kaže opomniti, da vse to velja tudi za primorski projekt. Ministrstvo omenjenih zadržkov v tem kontekstu ni ponovilo.
Do tretjega študija medicine sta bila lani skeptični obe medicinski fakulteti. Senat mariborske je dvom utemeljeval s pomanjkanjem ustreznega visokošolskega in pedagoškega kadra. Ljubljanska je izpostavila na prevladujoč evropski standard ene medicinske fakultete na milijon do 1,5 milijona prebivalcev. V skladu z njim dve fakulteti zadostujeta. »Poudariti velja, da je število akademskega kadra na medicinskem področju omejeno in ga primanjkuje še na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, zato katera koli nova fakulteta ne bo mogla zagotoviti študija na ustrezni vrhunski ravni oziroma niti ne bo mogla pridobiti ustrezne akreditacije,« je opozorila.
