V programskem obdobju 2014–2020 je bilo za izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti in prenosa znanja na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije dodeljenih 263,5 milijona evrov sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Z njimi so bila med drugim sofinancirani novogradnja Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo ter spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov in projektov, raziskovalcev na začetku kariere, pa center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, razvoj in nadgradnja raziskovalne infrastrukture, nakup raziskovalne opreme in spodbujanje dejavnosti prenosa znanja prek delovanja posebnih pisarn ter mednarodnih inovacijskih projektov in inovacijskih grozdov.
Z evropskimi sredstvi so na ministrstvu izvedli tudi dva javna razpisa za raziskovalce na začetku kariere, prvega z vrednostjo deset milijonov evrov in drugega v višini 12,9 milijona. Poleg tega sta bila objavljena še dva javna razpisa, v okviru katerih so bile odprte možnosti za sodelovanje mladih raziskovalcev pri izvajanju raziskovalnih aktivnosti. Prvi je bil težak 52,7 milijona, skupna realizirana vrednost drugega je 43,2 milijona evrov.
Največji del evropskega proračuna
Ekonomist in nekdanji minister za evropske zadeve Janez Potočnik, ki je v svojem prvem mandatu evropskega komisarja pokrival področje znanosti in raziskav, pravi, da je to področje vedno bilo in je zelo pomembno za Evropsko unijo. To po njegovih besedah potrjuje dejstvo, da je to največji del evropskega proračuna, ki se upravlja neposredno iz Bruslja. »Za to finančno perspektivo je za raziskave in inovacije namenjeno 95,5 milijarde evrov za različne namene. Program lajša in podpira sodelovanje ter krepi vpliv raziskav in inovacij pri razvoju, podpori in izvajanju politik EU ob soočanju z globalnimi izzivi. Podpira ustvarjanje in omogoča razširjanje odličnosti, znanja in tehnologij. Povezuje in krepi evropski raziskovalni prostor (ERA),« našteva Potočnik.
Kot pravi, je programov s tega področja veliko in temu ustrezno tudi priložnosti na različnih področjih. »Naštevanje vseh bi trajalo predolgo. Na najbolj splošni ravni omogoča dodatna razpoložljiva finančna sredstva za raziskave in inovacije, odpira vrata novim povezavam, ki, tako vsaj upam in verjamem, ostanejo in se oplemenitijo skozi sodelovanje in prijateljstva, tudi ko se konkretni projekti zaključijo. Spodbuja ustvarjalnost, odličnost, inovativnost, torej vrednote, ki krepijo blagostanje naroda in konkurenčnost njegovega gospodarstva,« odgovarja na naše vprašanje, kaj evropska sredstva, namenjena raziskavam in razvoju, prinašajo Sloveniji in ne nazadnje drugim državam članicam Unije.
Povezave, ki odpirajo poti, ko druge zatajijo
Z vlaganjem v raziskave in razvoj obilo priložnosti dobijo tako mladi kot tudi že uveljavljeni raziskovalci. Kot pravi Potočnik, imajo zaposleni v tem segmentu to vsekakor kot dodatno podporo v njihovih raziskovalnih in inovativnih prizadevanjih, dodatne možnosti osebnega in strokovnega razvoja preko povezovanja z raziskovalci in inovatorji v evropskem raziskovalnem prostoru, kakor tudi na globalni ravni, možnost večje mednarodne uveljavitve in še in še. »Raziskovalno povezovanje je pogosto tudi most, ki ostaja ali odpira poti, tudi ko se v političnih odnosih mostovi podirajo,« opisuje sogovornik. Za mlade raziskovalce pa to predstavlja odpiranje vrat in povezovanje, dodatno možnost razvoja in spoznavanja ljudi in sveta, v katerega vstopajo s svojimi raziskovalnimi željami in ambicijami.
Konkurenčnejši in pametnejši
Sloveniji v obdobju do leta 2027 pripada 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Namenjena so končnemu cilju kakovostnega življenja za vse, v obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, pa so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visokoproduktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo.
V finančnem obdobju 2021–2027 bo Slovenija zasledovala šest ciljev politik in v tem okviru deset prednostnih nalog. Cilj prve politike je konkurenčnejša in pametnejša Evropa s spodbujanjem inovativne in pametne gospodarske preobrazbe ter regionalne povezljivosti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije. Tako imenovani pametnejši Sloveniji je v tej finančni perspektivi namenjenih 727 milijona evrov, med njimi 436,5 milijona evrov za raziskave in razvoj.
V tej politiki prva prednostna naloga temelji na inovacijski družbi znanja s ciljem razvoja in izboljšanja raziskovalne in inovacijske zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij. »Z vlaganji, ki bodo v celoti izhajala iz Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije (S5), nameravamo okrepiti raziskovalno in inovacijsko uspešnost, spodbuditi rast produktivnosti, povečati dodano vrednost gospodarstva in vrniti Slovenijo med države, močne inovatorke,« ob tem napovedujejo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
