Ljubljanska sodnica Jasmina Javornik je nekdanjega direktorja agencije za varnost v prometu Igorja Velova spoznala za krivega kaznivega dejanja jemanja podkupnine in mu naložila pogojno kazen enega leta zapora s preizkusno dobo treh let. To pomeni, da Velovu ne bo treba v zapor, če v preizkusni dobi ne bo obsojen še za kakšno kaznivo dejanje. Hkrati pa je sodišče Velovu naložilo še denarno kazen v višini 2000 evrov. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že takoj po razglasitvi sodbe napovedala, da se bo nanjo pritožila. Tožilec Luka Grasselli je bil po drugi strani z obsodilno sodbo zadovoljen, tudi sam pa bo razmislil, ali se bo morda pritožil na višino izrečene kazni.
Tožilstvo je za Velova namreč predlagalo eno leto in šest mesecev zapora, denarno kazen 10.000 evrov in še prepoved opravljanja poklica, po kateri Velov tri leta ne bi smel opravljati nobene uradne funkcije. Tožilstvo je namreč ocenilo, da je dokazni postopek potrdil očitke iz obtožnice, da naj bi Velov kot direktor agencije za varnost prometa marca 2016 za sklenitev pogodbe za digitalizacijo šolskih poti od lastnika in direktorja podjetja SGB Aleša Trontlja terjal darilo 4800 evrov v obliki sponzorstva za kranjski boksarski klub Bulldog. Čeprav Velov tega dobesedno ni zahteval, temveč je Trontlju le predstavil možnost sponzoriranja kakšnega športnika, je bilo po mnenju tožilstva iz konteksta razvidno, da je šlo v resnici za prepovedano zahtevo in posledično za kaznivo dejanje jemanja podkupnine.
Trontljevo pričanje
»Bil sem čisto šokiran … Prej sem bil 18 let kriminalist, delal sem na oddelku za organizirani kriminal PU Ljubljana,« je pričal Trontelj. Kasneje sta predsednik Bulldoga Sebastijan Novak in Velov še poskušala priti v stik z njim, a se ni odzval. Tako da je bil močno presenečen, ko so z AVP vseeno dobili omenjeno pogodbo. Trontelj je dejal, da z Velovom ni hotel imeti nič več, pogodbo pa je (julija) podpisal njihov prokurist. Je pa o ponudbi Velova že marca obvestil kriminaliste. Za ovadbo se ni odločil, ker je ocenil, da gre za »besedo proti besedi«. A sta policija in tožilstvo prevzela kazenski postopek po uradni dolžnosti.
Velov vztraja, da je nedolžen
Velovov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar je v zaključni besedi sodišče opozoril, da kazenski znaki omenjenega kaznivega dejanja med drugim niso izpolnjeni prav zato, ker dokazni postopek ni potrdil, da bi Velov kar koli zahteval ali pogojeval. Tudi če je bilo Velovovo vprašanje glede sponzorstva morda nenavadno ali neprimerno, pa »nenavadno še ni kaznivo«, kot je opozoril ljubljanski odvetnik. Trontelj nato boksarskemu klubu tudi ni ničesar plačal, kljub temu pa je AVP z njim podpisala pogodbo, ki jo je kasneje tudi podaljšala. »Eno je sodišče javnega mnenja, drugo pa kazensko sodišče,« je sodišče k oprostilni sodbi pozval Kovačič Mlinar, ki je med drugim izpostavil, da je preiskovalna sodnica v fazi preiskave celo zavrnila tožilsko zahtevo za odredbo prikritih preiskovalnih ukrepov, kar po mnenju odvetnika kaže, da je zadeva že ves čas na trhlih temeljih. Kovačič Mlinar se je obregnil tudi ob predlagano kazen, ki je po njegovem mnenju le poskus tožilstva, da bi – tudi pred javnostjo – ustvarilo vtis, da je šlo za hudo kaznivo dejanje.
Da je nedolžen, je v zaključni besedi poudaril tudi Velov in potožil, da ga tožilstvo že osem let muči s kazenskim postopkom. Podobno kot v svojem zagovoru je tudi v zaključnem govoru dejal, da si je nakopal sovražnike, ker da je na AVP začel »postavljati stvari na svoje mesto«. Prst je uperil predvsem v AMZS, Zavod Varna pot in Roberta Štabo. Tudi Velov je poudaril, da ni nikoli od nikogar ničesar zahteval. Da je sicer poskušal pomagati ljudem (in je zato tudi Trontlju omenil potencialno spoznorstvo), vendar nikoli na nezakonit način.
Sodnica pritrdila tožilstvu
Sodnica Javornik je nazadnje pritrdila tožilstvu. V ustni obrazložitvi sodbe se je sicer strinjala s tem, da zgolj vprašanje, ali je nekdo pripravljen sponzorirati neko športno društvo, še ni kaznivo dejanje, vendar pa so po njenem mnenju tudi druge okoliščine kazale na to, da je šlo dejansko za zahtevo podkupnine. Velov naj bi na dodatnem sestanku v nekem lokalu Trontlju dal vedeti, da je sponzorstvo treba realizirati, tudi Trontelj pa je Velovove besede razumel kot zahtevo. O tem je tudi takoj povedal svojim sodelavcem.
Do podpisa pogodbe ja nazadnje prišlo kljub temu, da se Trontelj za sponzorstvo ni odločil, po mnenju sodnice pa listinski dokazi (elektronska pošta, sporočila sms,...) kažejo na to, da je do podpisa pogodbe prišlo relativno pozno. Sploh zato, ker je bila odločitev o sklenitvi pogodbe v resnici sprejeta že prej. »Časovne okoliščine in sosledje dogodkov kažejo, da je šlo za zahtevo,« je ocenila sodnica, ki se je z obrambo strinjala le v tem, da je bila kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, glede na sodno prakso in vse okoliščine »za en dober odtenek prehuda«.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je po sojenju dejal, da bo v pritožbi vztrajal z argumenti, da nikakor ni šlo za zahtevo po sponzorstvu, temveč zgolj za vprašanje, ki ni bilo pogojeno z ničemer.
