Včeraj je bila prvič javno objavljena raziskava, ki kaže, da je bila slika ustvarjena pred nekaj več kot 51.200 leti.

»To je najstarejši dokaz pripovedovanja zgodbe,« je za AFP povedal arheolog Maxime Aubert, ki je tudi soavtor študije, ki je bila prvotno objavljena v reviji Nature. Aubert je bil tudi del ekipe, ki je identificirala prejšnjo »najstarejšo« jamsko poslikavo: sliko bradavičastega prašiča, ki naj bi bila stara vsaj 45.500 let.

Najnovejše odkritje, najdeno v jami Leang Karampuang v regiji Maros-Pangkep v južnem Sulaveziju, je sicer v slabem stanju, a so na njem dobro razvidni trije ljudje zbrani okoli divjega prašiča, velikega 36 cm x 15 cm. V jami so našli tudi druge slike prašičev.

»Če pogledamo medsebojni položaj naslikanih subjektov in način, na katerega je upodobljena njihova interakcija, lahko sklepamo, da gre za premišljeno slikarijo, ki opazovalcu nedvomno daje občutek acije. Želeli so povedati zgodbo,« je še povedal Aubert.

Pred včerajšnjem odkritjem je veljalo, da je prva pripovedna umetnost nastala v Evropi

Za starost indonezijske slikarije različni evropski antropologi pravijo, da je provokativna, saj je datumsko veliko starejša od slikarije, ki so jih našli v Evropi. Se pa strinjajo, da so ugotovitve ekipe, ki je s sodobno tehonologijo datirala novo slikarjo zanesljive.

»Po mojem mnenju lahko zaradi najdbe te slike razumemo dejstvo, da je bila upodobljena umetnost prvič ustvarjena v Afriki pred 50.000 leti, sam način upodobitve – slikanje, pa se je razširil s širjenjem naše vrste,« pravi Aubert.

Raziskovalci so z novim znanstvenim pristopom določili najnižjo starost jamske slike Leang Karampuang tako, da so z laserjem datirali vrsto kristala, imenovanega kalcijev karbonat, ki je naravno nastal na vrhu slike.

O ljudeh, ki so ustvarili jamske slike na Sulavezi, pa je znanega zelo malo. »Odkritje zelo stare jamske umetnosti v Indoneziji potrjuje, da Evropa ni bila rojstni kraj jamske umetnosti, kot se je dolgo domnevalo. Prav tako kaže na to, da je bilo pripovedovanje zgodb veliko starejši del človeške zgodovine in še posebej zgodovine umetnosti, kot je bilo doslej znano,« je dejal angleški antropolog Brumm.