Žal, zgodovinsko ta podatek ni točen, čeprav spoštujem trud nadškofa Šuštarja, ki je skupaj s tedanjim predsednikom države Milanom Kučanom naredil velik korak k spravi med ideološkimi ostanki domobranstva in novo oblastjo. Vrnimo se k začetku takih maš.
Škof Rožman je blagoslavljal prisegi Hitlerju in SS-u dvakrat, da bolj drži.
1. Bežigrajski stadion (cerkvena last), 20. aprila 1944,
2. Pred Uršulinsko cerkvijo skupaj s SS generalom Rösenerjem, 30. januarja 1945.
Drugič se »maša za domovino« ni začela s citatom iz Psalma ali Biblije, temveč s takole prisego:
»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodjo velike Nemčije, s SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.« Ti, versko zapeljani fantje so življenja zaman žrtvovali.
To dejanje je imelo dve posledici: »Čeprav Gospod ni zidal hiše, so zidarji uspešno podirali cela mesta; če Gospod ni varoval mesto, so ga njegovi 'stražarji', skupaj z okupatorjem, uspešno podirali.«
Za katero domovino so izvajali »svete maše?« Okupatorjevo ali našo? Tedaj je bila mišljena okupatorjeva, sedaj pa naša.
Termin za prvo sveto našo za domovino je torej napačno postavljen.
Ko so bili leta 1945 pregnani Italijani, Nemci in domobranci iz naše domovine, je oblast uprizorila volitve. Na račun teh volitev je naš Ježek (dodajmo Fran Milčinski zaradi mladeži) napisal hudomušno pesmico. »Cinca Marinca, ta pa ni za nas, / v ta črno skrinj'co vrgla je svoj glas.«
Črna skrinjica je bila za tiste, ki so bili za ohranitev kraljevine in starega sistema vladanja.
Namesto da čas pozdravi rane, na katere sta obliž dala nadškof Šuštar in predsednik države Kučan, se pojavljajo nove Cince Marince in uprizarjajo, pardon podarjajo, nove »svete maše za domovino«.
Prav zanima me, kako bo poglavar sedanje Cerkve, nadškof Saje, začel svojo mašo. Kateri del Psalma ali Biblije bo citiral? Pa mi moj pametni telefon sporoči, da bo govornik na Sveti maši za domovino sam »Bog«. Zadnja beseda je sicer v narekovaju, toda ni daleč od resnice. Hočete dokaz? Izvolite.
V stranki SDS so imeli poslanca-klovna, ki je zbijal šale na račun poslancev iz drugih strank. Lepega dne mu je padla na pamet najboljša šala. Kandidiral je za predsednika SDS. Verjetno je »šprical« pouk verouka, da ne ve, da obstaja samo en Bog, in se tudi ve, kdo je to. Tako je ponesrečeni »klovn« po hitrem postopku odšel med upokojence.
Kljub napovedanim dogodkom, hvala Bogu velja, da je v Sloveniji Cerkev ločena od države.
Toni Jurjec, Brezovica pri Ljubljani
