Ker že sedaj z davki in prispevki na plače zberemo za 3 odstotke BDP manj od povprečja EU, je vprašanje, koga bomo posledično bolj obdavčili – tiste z nižjimi plačami ali tiste s srednjimi plačami.
Drugič, z davki na premoženje zberemo manj davkov od povprečja EU. A če bi obdavčili nepremičnine, bi se to slabo končalo za vladno koalicijo, ker za razliko od zahodnih članic pri nas več kot tri četrtine ljudi prebiva v lastniških nepremičninah. Zato si nobena vlada tega ukrepa ne upa uvesti.
Obstaja nekaj možnosti, da bi s povečanimi davki pokrili luknjo v proračunu zaradi razbremenitev. Denimo s povišanjem stopnje DDV (odstotek prinese približno 250 milijonov evrov), s prikritim povečanjem davka na nepremičnine prek višje stopnje nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, s povečanjem obdavčitve normiranih s.p.-jev. Vendar bi skupen obseg povečanih davčnih prilivov znašal le okrog 400 milijonov evrov, kar je zelo malo glede na skupen obseg pobranih davkov.
Velike davčne spremembe niso možne, ker bi bilo treba bodisi zmanjšati javne izdatke za socialne transferje, pokojnine in zdravstvo ali pa bolj obdavčiti ljudi z nizkimi in srednjimi plačami ter gospodinjstva z lastno nepremičnino. Oboje bi bilo pogubno za družbo ali pa politično neizvedljivo. x Nedeljski dnevnik
