Veliko študijo potresne varnosti je sprožila trditev strokovno priznanega francoskega instituta IRSN leta 2013, da so za Krško nujne nove raziskave potresne nevarnosti, sicer pa je treba obvestiti odgovorno politiko in slovensko jedrsko stroko, da je obratovanje nuklearke tvegano.
Nova slovenska naročena (tudi plačljiva) študija je trajala od leta 2015 do letos in jo bo slovenski javnosti letos jeseni predstavila GEN energija, in kot že kaže, bo delovanje nove jedrske elektrarne na tem področju varno.
Toda novih spoznanj o potresni nevarnosti ne bi smeli prezreti. Na lokaciji sedanje in načrtovane prihodnje jedrske elektrarne obstaja potresno tveganje. Svetovno priznana svetovalna ustanova s področja jedrske varnosti, francoska IRSN, je po skrbnem pregledu zapisala, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo drugega bloka elektrarne, ker je treba eno od tektonskih prelomnic na tem območju šteti za aktivno. Opozorilo, ki je pomotoma prišlo v javnost, je umaknjeno, potresne nevarnosti ni več. Dejstvo pa je, da bi morali takoj zapreti obstoječo nuklearko, če lokacija niti za novejšo, varnejšo nuklearko ne bi bila primerna.
Nevarnost potresa je resna. Na to kažejo številni manjši in večji potresi na tem širšem področju. Ne glede na to, kako nekateri obračajo dejstva in brezskrbno govorijo o varnosti elektrarne, je jedrska elektrarna Krško najbolj od vseh v Evropi podvržena potresom. Izbira lokacije v Sloveniji je bila čisto politične narave in tako že od začetka neprimerna in zelo nevarna, saj ni upoštevala potresne varnosti. Zato ni bilo odgovorno podaljšati uporabne dobe starajoči se elektrarni, pri kateri je povečano tveganje tudi zaradi povečane dovzetnosti za okvare in zlome, niti graditi skladišča radioaktivnih odpadkov.
Potres večje jakosti lahko ogroža tudi posredno. Ob potresu obstaja tudi verjetnost nesreče zaradi nevarnosti verižnega lomljenja gorivnih palic jedrskega goriva v reaktorju. Že ob običajnem delovanju NEK leta 2013 so ob zaustavitvi elektrarne na dnu reaktorja našli sedem odlomljenih palic jedrskega goriva. Te naj bi se odlomile zaradi povečanega pretoka primarne vode, ki preko notranje stene iz sredice z gorivnimi palicami prenaša toploto na sekundarno stran. Možnost ponovne okvare loma palic so odpravili z improvizacijo, saj so na kritična mesta vgradili polne jeklene palice namesto gorivnih palic.
V letu 2008 je IRSN (Institut de Radioprotection et de Sûreté Nucléaire – IRSN) sodeloval pri terenskih raziskavah in verjetnostni oceni potresne nevarnosti v okviru projekta izgradnje drugega bloka na lokaciji jedrske elektrarne Krško. Svetovalne storitve so izvajali v skupini za podjetje za proizvodnjo električne energije GEN energija v sodelovanju s slovenskim geološkim in gradbenim inštitutom. Prva faza je bila odkrivanje morebitnih napak, ki bi lahko v primeru potresa povzročile poškodbe na površini. IRSN je sodeloval pri geološki raziskavi na geološki prelomnici in pomagal pri interpretaciji novih geofizikalnih podatkov, ki bi lahko razkrili možnost aktivnih premikov oz. prelomov. Leta 2013 je terenska skupina IRSN v Sloveniji ugotovila, da je seizmični prelom pod jedrsko elektrarno Krško, ki jo upravlja GEN energija, dejansko aktiven in so GEN energiji svetovali, da ta lokacija ni primerna za gradnjo druge NEK ali za podaljšanje delovanje obstoječega elektrarne za 20 let. Po prejemu te ekspertne ugotovitve je GEN energija nemudoma prekinila sodelovanje z IRSN in razglasila pogodbo o sodelovanju za nično. Ta reakcija GEN energije je bila popolnoma nestrokovna, neodgovorna in znanstveno neprimerna. Nato je predstavnica terenske skupine IRSN dr. Oona Scotti organizirala tiskovno konferenco na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in razdelila kopije prispevka, ki potrjuje seizmični prelom, ki bi ga lahko razumeli kot aktiven in da lokacija ni primerna za gradnjo NEK. Kopija je dostopna v arhivu MOPE in ZEG.
Zdaj, enajst let pozneje, GEN energija načrtuje izgradnjo novega jedrskega reaktorja na isti, sporni lokaciji v gosto poseljenem območju Krškega. Strokovno in etično nesprejemljivo. Na potresno izpostavljeni lokaciji je gradnja dražja, varnostno tveganje večje. Izpuščeno je poročilo IRSN iz leta 2013, ki opozarja, da je lokacija neprimerna za jedrske objekte. Glede na dejstvo, da to poročilo nikoli ni bilo ovrženo, temveč zgolj prikrito, bi bilo politično korektno, da se to poročilo IRSN uvrsti v referendumska gradiva o odločitvi gradnje JEK 2.
Karel Lipič, univ. dipl. ing., predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije – ZEG
