Inšpektorat, na čelu katerega je Katja Čoh Kragolnik, je lani prejel 5925 prijav - na področju varnosti in zdravja pri delu 1043, na področju delovnih razmerij 4614 in na področju sociale 268.
Pristojni inšpektorji so ob tem opravili 10.101 inšpekcijski pregled, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 5500, na področju varnosti in zdravja pri delu 4475 in na področju socialnih zadev 126.
Zabeležili so 15.512 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 7135 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podali 29 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja oziroma kazenskih ovadb. Izrekli so za 3,7 milijona evrov glob.
Med ugotovljenimi kršitvami jih je 6380 odpadlo na področje delovnih razmerij oz. delovne zakonodaje. Najpogosteje so ugotavljali kršitve na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (2926). Sledile so kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (763) in kršitve v zvezi z dolžnostmi zavezancev v postopku inšpekcijskega nadzora (728).
Kot so opozorili na inšpektoratu, so ugotovili tudi številne nepravilnosti v zvezi z evidencami na področju dela in socialne varnosti (505). Prav ta zakonodaja je od novembra lani tudi zaradi njihovih dolgoletnih opozoril zaostrena, a imajo inšpektorji v zvezi z njo še vedno le svetovalno vlogo. Delodajalci ji namreč ostro nasprotujejo, zato se obeta nov poseg vanjo.
Največ kršitev na področju delovnih razmerij je bilo lani zaznanih v dejavnosti gradbeništva, sledili sta predelovalna dejavnost in dejavnost gostinstva.
Na področju varnosti in zdravja pri delu so inšpektorji ugotovili 9083 kršitev, največ v zvezi z ocenjevanjem tveganj in izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja (1990 kršitev), glede urejenosti in varnosti delovnih mest na prostem (1482 kršitev), glede zagotavljanja zdravstvenega varstva delavcev (1362 kršitev), glede zagotavljanja osebne varovalne opreme (1000 kršitev) ter glede usposabljanja delavcev za varno opravljanje dela (857 kršitev).
Tudi v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu je bilo največ kršitev v dejavnosti gradbeništva, sledile so predelovalna dejavnost, dejavnost trgovine, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter dejavnost gostinstva.
Pristojni inšpektorji so lani raziskali 45 nezgod pri delu, od tega šest smrtnih, 31 težjih, sedem lažjih in eno kolektivno nezgodo. Vzroki za prijavljene nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca in ki je bilo 19, so bili povezani s padci delavcev z višine, premikanjem vozila, padcem bremena na delavca, prometnimi nesrečami, eksplozijo pirotehničnih izdelkov, premikajočo se delovno mehanizacijo in zadušitvijo.
Ob tem so delodajalci lani prijavili en primer poklicne bolezni.
Na področju socialnih zadev pa se je največ inšpekcijskih nadzorov, 65 odstotkov, pričakovano nanašalo na ravnanja centrov za socialno delo, največ na izvajanje nalog, povezanih z zaščito ogroženih otrok ter rejništvom (35 odstotkov), urejanjem razmerij med starši in otroki po razpadu družinske skupnosti (32 odstotkov), obravnavo nasilja v družini (17 odstotkov), uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev (17 odstotkov) ter nalog, povezanih s postavitvijo skrbnika in izvajanjem skrbniških nalog (sedem odstotkov).
Inšpektorat je lani izvedel tudi 11 usmerjenih akcij nadzora oziroma poostrenih celoletnih usmerjenih nadzorov.
Konec lanskega leta je imel v okviru kadrovskega načrta zaposlenih 129 uslužbencev, od tega poleg glavnega inšpektorja še 97 inšpektorjev - 56 na področju nadzora delovnih razmerij, 35 na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu in šest v socialni inšpekciji.
Poslovnih subjektov oziroma delodajalcev ali subjektov nadzora je bilo medtem konec lanskega leta po podatkih Ajpesa prijavljenih 241.128. "Število poslovnih subjektov se vsako leto povečuje, število zaposlenih inšpektorjev pa kljub kadrovskim okrepitvam v zadnjih letih temu ne sledi v dovoljšni meri," so v tej luči vnovič opozorili na inšpektoratu.
