V Združenih državah so z leve, desne in drugod deževali ostri in mešani odzivi na prvo obsodbo kakšnega bivšega predsednika zaradi kaznivih dejanj. Kljub obsodbi Donald Trump ostaja predsedniški kandidat republikanske stranke na volitvah 5. novembra in mu niti zaporna kazen ne bi preprečila nastopa mandata. Sicer pa primer še zdaleč ni končan – Trump se bo pritožil in spet bo vse v rokah sodišč.

Bivši predsednik je ostal v New Yorku, potem ko ga je dvanajstčlanska porota na jugu Manhattna v četrtek spoznala za krivega po vseh 34 točkah obtožnice. Ta mu je očitala sodelovanje v zaroti za zavajanje volilcev pred volitvami leta 2016 ter ponarejanje poslovnih listin pri plačilu za molk o domnevnem razmerju z zvezdnico filmov za odrasle Stormy Daniels. Danes je imel potem tiskovno konferenco v svoji stolpnici na Peti aveniji. Bila je pregovorno dolga, Trump pa je v svojem slogu udrihal po predsedniku Joeju Bidnu, ki da v spregi s tožilci onemogoča politične nasprotnike, sodniku Juanu Merchanu, ki da je tiran, in stanju v državi, ki da gre k vragu.

Preberite tudi komentar: Okostnjaki so zares začeli padati iz omar šele, ko je pomolil glavo v politiko

Podpora Orbana in Kremlja

Že pred tem so se iz njegove stranke vrstili izrazi podpore in kritike sodišča. Poleg vrste pričakovanih velja omeniti vodjo republikancev v senatu Mitcha McConnella, s katerim si nista ravno blizu. »Te obtožbe sploh ne bi smelo biti. Pričakujem, da bo pritožba na sodbo uspela,« je zapisal McConnell. Izjava nakazuje, kako lahko obsodba Trumpa še bolj zedini stranko, v kateri je, na neki način paradoksalno, vse manj zadržkov do Trumpa kot predsedniškega kandidata.

Demokratski kongresnik Adam Schiff je na drugi strani zapisal, da je »za Trumpa ura pravice napočila kljub poskusom zavlačevanja, zanikanja in vnašanja zmede«. V Beli hiši so sporočili, da odločitev porote dokazuje, da ni nihče nad zakonom. A kaj več od tega ni bilo slišati, kljub poprejšnjim napovedim, da predsednik Joe Biden razmišlja o televizijskem nastopu. To so mu verjetno odsvetovali in mu rekli, naj se osredotoči na vodenje države. Bidnov največji problem v predsedniški tekmi sta namreč občutek mnogih Američanov, da živijo slabo in da je vse predrago, ter migracije na južni meji. Sicer pa si bosta imela Biden in Trump kmalu priložnost svoje povedati v živo – 27. junija je predvideno njuno prvo predvolilno soočenje.

V tujini so bili do komentiranja pričakovano zadržani, z izjemo nekaj politikov, ki so bližje Trumpu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da je od daleč vidno, da gre v bistvu za Bidnovo eliminacijo političnih nasprotnikov. Za vodjo italijanske Lige Mattea Salvinija je Trump žrtev sodnega nadlegovanja, za madžarskega premierja Viktorja Orbana pa časten in spoštovan človek, ki se je zavzemal za svetovni mir, svoje pa da naj raje povedo volilci.

V zapor ne, na volišče da

Trump po obsodbi ostaja na prostosti in tako bo najbrž tudi ostalo. Porota je odločala samo o krivdi, kazen pa bo sodnik Juan Merchan izrekel 11. junija, kar je sicer le štiri dni pred začetkom konvencije republikanske stranke v Milwaukeeju, kjer bo Trump uradno prejel predsedniško nominacijo stranke. Za rešetke Trumpu skoraj gotovo ne bo treba, čeprav so za vsako točko obtožnice zagrožena do štiri leta zapora. Poznavalci sodnega sistema v ameriških medijih ocenjujejo, da ga bo doletela globa ali pogojna kazen oziroma opravljanje prostovoljnega dela, ker ni bil še nikoli obsojen. Na strogost kazni pa naj bi vplivalo tudi to, ali se Trump svojih dejanj kesa. Tega ni pričakovati.

Niti zaporna kazen Trumpu ne bi preprečila prevzema predsedniške funkcije, ker ne ustava ne zakon nikjer ne določata, da zato ne bi smel v Belo hišo. Trump bo verjetno tudi lahko glasoval zase. Mnoge ameriške države volilno pravico vzamejo zapornikom, a Trump to očitno ne bo. Na Floridi, ker zdaj stanuje, v primeru obsodbe v drugi zvezni državi velja tamkajšnja zakonodaja. Torej newyorška, ki volilne pravice ne jemlje tistim, ki niso za zapahi. Ne bi pa se mogel Trump v primeru prevzema predsedniškega položaja pomilostiti. To je mogoče le za obsodbo pred zveznimi sodišči, ne sodišči zvezne države, pa še to le na papirju. Pomilostitev samega sebe je namreč pravno neraziskan teren, ki bi zahteval razjasnitev vrhovnega sodišča.