Je prvi bivši ameriški predsednik, na čigar domu je policija izvedla hišno preiskavo. Je prvi bivši predsednik, ki ga je doletela obtožnica za kazniva dejanja, štiri pravzaprav. Včeraj je postal še prvi bivši ameriški predsednik, spoznan za krivega kaznivih dejanj.
Trump živi na robu. Tako je bilo že med njegovo poslovno kariero, katere okostnjaki so zares začeli padati iz omar šele, ko je pomolil glavo v politiko. Tako je ves čas njegove politične kariere, posebej pa po volilnem porazu leta 2020. Takrat je državo naredil za talko svojega značaja, ki ne dopušča priznavanja porazov nikoli in nikjer, zanje pa so vedno krivi drugi. In tako je očitno tudi zasebno.
V četrtek je porota Trumpa spoznala za krivega v vseh 34 točkah obtožnice zaradi ponarejanja poslovnih listin pri plačilu za molk o razmerju z zvezdnico filmov za odrasle Stormy Daniels, kar je bil del zarote za zavajanje volilcev s skrivanjem neprijetnih informacij pred volitvami leta 2016. Ko je Guardianov dopisnik včeraj po newyorških ulicah o obsodbi Trumpa spraševal prebivalce mesta, v katerem je bivši predsednik zares nepriljubljen, četudi je tam pustil velik pečat, je nekdo dejal, da ga je končno ujela karma. Hoja po robu se je končala s padcem in to na nekoliko nepričakovanem mestu, saj je primer veljal za najšibkejšega od vseh štirih, v katerih ga preganjajo zaradi kaznivih dejanj. Toda drug Newyorčan je izrekel splošno prisotni premislek: da obsodba Trumpu v resnici koristi.
Ko se Amerika danes prebuja v jutro po obsodbi, tudi v glavah političnih strategov odzvanja vprašanje, kaj vse to pomeni za volilno tekmo. V preteklosti bi takšna obsodba kajpak pokopala vsako politično kampanjo, pravzaprav bi jo že davno prej preiskava. Toda Trump je tudi rekorder v odpornosti na škandale in trdoti politične kože. Njegovi privrženci bodo v obsodbi videli še en dokaz, da je žrtev političnega pregona, o katerem govori ves čas in s prstom kaže na globoko državo ter Bidnovo Belo hišo. Argumentov ima zdaj kvečjemu še več. Navsezadnje proti njemu tečejo štirje kazenski postopki za različna dejanja v letih od 2016-2022, pa bi se morala vsa sojenja začeti prav letos, v volilnem letu. In vsaj laično gledano je bil v četrtek Trump spoznan za krivega tega, da je skoval načrt za preprečevanje odtekanja zanj škodljivih osebnih afer v javnost, kar je počel tudi plačevanjem in s prirejanjem papirologije. Toda - mar politiki ne poskušajo vedno in povsod prikrivati slabih informacij o sebi?
Izid predsedniških volitev naj bi bil letos tesen in odvisen od nekaj zveznih držav. To, kako bodo na obsodbo gledali volilci, ki se še niso čisto odločili - in takšnih so v precejšnji manjšini - bo sovplivalo na končni razplet, saj so razlike med Bidnom in Trumpom res majhne. Morda bodo čez pet mesecev, ko bo zgodba že prežvečena, zaradi vsega, kar že tako ali tako vedo o Trumpu, na prvo mesto še vedno postavljali ekonomijo in druga zanje osebno pomembna vprašanja. Vendar bodo ves čas soočeni z vprašanjem, ki ga bodo postavljali demokrati: mar naj ZDA postanejo država, ki je v Belo hišo poslala obsojenega zločina? Tega se Trump ne bo mogel otresti in zato je bil četrtek zanj zelo slab dan.
