Biden: Nihče ni nad zakonom, Trump: sramota
To je bilo prvo sojenje kakšnemu bivšemu ali aktualnemu ameriškemu predsedniku za kazniva dejanja v zgodovini. Še toliko bolj je in bo odmevno, ker se dogaja v volilnem letu, ko je Trump vnovični predsedniški kandidat republikanske stranke. Pričakovati je, da bodo demokrati še bolj udarili po njemu iz vseh topov in izpostavljali, da poskušajo republikanci v Belo hišo poslati kriminalca. Predsednik Joe Biden je v prvem odzivu na odločitev porote dejal, da ni nihče nad zakonom.
Trump pa je med odhodom s sodišča na jugu Manhattna dejal: »To je bilo sramotno prirejeno sojenje, ki mu je predsedoval sramotni sodnik. Prava sodba bo 5. novembra (dan predsedniških volitev). Ničesar nismo storili napak, sem zelo nedolžen človek.« Bivši predsednik je tudi obtožil sedanjega, da mu je nastavil sojenje, zato da bi ga politično oslabil. Enako je v prvi izjavi dejal tretji najvišji ameriški politik, predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec Mike Johnson.
Kazen bo sodnik izrekel julija
Kazen bo sodnik Juan Merchan Trumpu izrekel 11. julija, štiri dni pred začetkom nacionalne konvencije republikanske stranke v Milwaukeeju, na kateri bo Trump uradno imenovan za predsedniškega kandidata, potem ko je na letošnjih strankarskih volitvah zlahka zmagal. Po ocenah poznavalcev je mogoče, da ne bo obsojen na zaporno kazen, ampak na pogojno ali samo na plačilo kazni, največ pa na štiri leta zapora. A v vsakem primeru je pričakovati pritožbo njegovih odvetnikov na višje sodišče, dotlej pa bi se branil s prostosti.
Številne ankete sicer kažejo, da sojenje Trumpu ne škoduje in da mu morda niti obsodba ne bo, saj se je že doslej predstavljal kot žrtev političnega pregona, z obsodbo pa se bo lahko še naprej in še bolj. Vendar to bržkone velja za njegove zveste volilce. Tisti še ne odločeni so namreč izražali mnenje, da je glas zanj manj verjeten, če bo obsojen.
To pa je le eden od štirih kazenskih postopkov proti Trumpu, in prvi, ki je vsaj na prvi stopnji končan. Zanimivo je, da je prav za tega veljalo, da ima tožilstvo v rokah najšibkejše argumente. Dva se dotikata poskusov spremembe izida volitev leta 2020, ko je Trump izgubil proti Bidnu. Eden poteka v zvezni državi Georgia, drugi na zvezni ravni. Oba primera stojita, dokler se vrhovno sodišče ne izreče o tem, ali je Trump takrat kot predsednik užival imuniteto. Odločitev vrhovnega sodišča bo znana junija.
V četrtem primeru naj bi imel Trump v rokah najšibkejše argumente. Gre za obtožbo o nezakoniti posesti zaupnih dokumentov, ki jih je odnesel s seboj po odhodu iz Bele hiše, o oviranju preiskave, neresničnih izjavah in poskusu uničenja dokaza. Začetek sojenja je prestavljen za nedoločen čas.
