Pred nekaj dnevi so sodnica, tožilka, odvetnik in oškodovanec zaman prišli na ljubljansko okrožno sodišče na ponovitev sojenja Kiču Periki. Ta prestaja zaporno kazen zaradi brutalnega napada na ljubljanskega peka, vendar je višje sodišče sodbo v delu, ki se nanaša še na požig, vrnilo na prvo stopnjo. Toda Periku na sojenje ni prišel, ker je v zaporu na Dobu zmanjkalo pravosodnih policistov, da bi ga lahko pripeljali. To so iz zapora sicer pravočasno sporočili, vendar na sodišču ni delal računalniški sistem, tako da obravnave ni bilo mogoče pravočasno preklicati.
Vsakodnevne težave
Toda več kot očitno ni šlo za izjemen, niti redek dogodek. Kot so nam potrdili na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), je število odpovedi spremstev letos v primerjavi z lanskim letom skokovito naraslo, tako da do njih prihaja praktično vsak dan.
»V letu 2016 smo bili primorani odpovedati skupno 61 spremstev zaradi kadrovskega primanjkljaja, ki je razlog tudi dotični odpovedi spremstva. V letošnjem letu je bilo odpovedi že 161. Po večini gre za odpovedi spremstev na sodišča. Število spremstev je sicer pred sodnimi počitnicami in po njih močno povečano. Kljub temu je treba poudariti, da so prioritetno izvedena vsa nujna spremstva iz zdravstvenih razlogov in varovanja v bolnišnicah, nato pa izvajamo spremstva na glavne obravnave na sodiščih in nazadnje še ostala spremstva na upravne enote, centre za socialno delo, banke in drugo,« pojasnjujejo v URSIKS, kjer se že dlje časa soočajo s kadrovsko stisko med pravosodnimi policisti.
Manjša varnost v zaporih
Kadrovske primanjkljaje v zaporih trenutno rešujejo z nadurami in prerazporeditvami – tudi na račun varnosti. Manj problematične zapornike in pripornike tako včasih spremlja le en pravosodni policist. Tako je bilo tudi v primeru Draga Leskovška, obtoženega trgovine z ljudmi, ki pa mu je bil pripor medtem že odpravljen.
»Zaradi kadrovske podhranjenosti imamo največ težav ravno pri spremljanju zaprtih oseb. Takrat moramo na spremstvo poslati tudi pravosodne policiste, ki bi sicer morali redno varovati zapornike. S tem se zmanjšuje varnost v samih zavodih, poleg tega pa zmanjšamo tudi število pravosodnih policistov, ki so odrejeni za varovanje na posameznih spremstvih, kar poveča nevarnost izvedbe pobega med izvajanjem spremstva. Tveganja se zavedamo in na to že dalj časa opozarjamo,« pravijo v URSIKS, kjer ocenjujejo, da bi potrebovali vsaj še 40 pravosodnih policistov. Letos so sicer zaposlili 15 pravosodnih policistov za nedoločen čas (dodatno pa so prevzeli še varovanje osrednje sodne stavbe v Ljubljani), trenutno pa poteka še 16 zaposlitvenih postopkov; 11 za pravosodne policiste. Za več bo moralo resorno ministrstvo za pravosodje še prepričati vlado.
Počutijo se drugorazredne
Za dodatne zaposlitve se zavzemajo tudi v sindikatu državnih organov, ki so skupaj z vojaki in cariniki že pred časom oblikovali stavkovni odbor. »Ta vlada kot državotvorni organ očitno vidi samo policijo, ne pa tudi zaposlenih v zaporih, vojski in podobnih,« opozarja predsednik sindikata državnih organov Frančišek Verk.
Tak odnos vlade do paznikov pripisuje tudi zelo strogim zakonskim omejitvam, ki pravosodnim policistom ne puščajo skoraj nikakršnih možnosti za stavko. Njihovo delo je namreč z vidika zagotavljanja varnosti in spoštovanja človekovih pravic zelo občutljivo. Kadrovska popolnitev pa je tudi sindikalistom izjemno pomembna, saj ima po Verkovih besedah že marsikateri pravosodni policist resno načeto zdravje.
