Slovenija trenutno na treh od štirih svojih meja doživlja in izvaja poostrene mejne nadzore. Zaradi izvajanja mejnega nadzora nad vsemi potniki – tudi državljani EU – ob prehajanju zunanje schengenske meje že od aprila prihaja do občasno velikih zastojev na slovensko-hrvaški meji. Na slovensko-avstrijski meji avstrijski varnostni organi izvajajo poostren nadzor pri vstopu v državo, potem ko je Avstrija skupaj z Nemčijo, Dansko, Švedsko in Norveško začasno prekinila izvajanja prostega pretoka ljudi in blaga zaradi velikega migracijskega toka po zahodnobalkanski migracijski poti. Tudi Italija je zaradi bližajočega se vrha G7 na Siciliji na svojih mejah – tudi na meji s Slovenijo – spet uvedla nadzore na notranjih schengenskih mejah, tako zaradi bojazni prehajanja teroristov kot tudi levičarskih skupin, ki bi poskušale povzročiti nemire na prizorišču zasedanja. Vsi nadzori na slovenskih mejah so časovno omejeni. A začasni mejni nadzori bi utegnili dobiti trajnejšo podobo.
Sprostitev slovensko-hrvaške meje po premiku schengna
Na italijansko-slovenski meji naj bi se nadzor notranjih meja končal 30. maja, nadzor na avstrijsko-slovenski meji naj bi bil ukinjen 12. novembra. Sprostitev prometa na slovensko-hrvaški meji je odvisen predvsem od tega, kdaj bo Hrvaška uspela vstopiti v schengensko območje, česar ni pričakovati pred prihodnjim letom, in se bo takšen nadzor meje nato preselil na meje naše južne sosede s Srbijo in BiH.
Konec junija bo Hrvaška vstopila v schengenski informacijski sistem, a se bodo takrat povečali tudi turistični tokovi. Kako bi se čakalne dobe utegnile zmanjšati zaradi začasnega odstopanja od sistematičnega nadzora vseh državljanov EU, bo pokazala šele praksa. Obljuba predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja premierjema Miru Cerarju in Andreju Plenkoviću, da se bo sistematični nadzor začel opuščati po petnajstih minutah čakanja, je bil tako le politično dobrikanje, ki z izvajanjem same uredbe ni imelo stika z realnostjo.
Trhli argumenti in zgrešeni načrt
Negotovo ostaja, da bodo po novembru opuščeni vsi nadzori na notranjih schengenskih mejah. Čeprav je prehajanje migrantov čez Egejsko morje skorajda povsem poniknilo (letos jih je v Grčijo prišlo zgolj 6895), se države članice za podaljševanje mejnih nadzorov zdaj odločajo predvsem zaradi 72.254 ujetih migrantov v državah vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti (največ – 62.000 jih je v Grčiji, 6000 v Srbiji). A to je zelo vprašljiva argumentacija, saj je bilo po podatkih Frontexa v zadnjih mesecih čez države zahodnobalkanske poti zapisanih zgolj okoli 100 nezakonitih prehodov. Odločitve za podaljševanje mejnih nadzorov so predvsem politična vprašanja. Pogosto so pogojene z notranjepolitičnimi situacijami v posameznih državah.
Zunanja schengenska meja v Grčiji se zdaj zdi bolje »utrjena«, predvsem zaradi še vedno delujočega dogovora EU-Turčija. Razen tega je EU na tej meji storila bore malo. Ukrepi EU z novoustanovljeno 1500-glavo evropsko mejno in obalno stražo še zdaleč niso dovolj za varovanje grško-turške meje, kot tudi ne za preostale zunanje (schengenske) meje EU, ki jih sicer nadzoruje okoli 100.000 mejnih organov držav članic. Frontex se zdaj spogleduje tudi z uporabo modernih tehnologij nadzora kopenske in morske meje EU. Med drugim se preučuje možnost uporabe dronov in senzorjev gibanja, vendar odločitve o njihovi uporabi ne gre pričakovati pred jesenjo.
Preusmerjena pozornost na afriška tla
V središče argumentacije za podaljševanje mejnih nadzorov vse bolj prihaja sredozemska migracijska pot, po kateri je iz Libije in Tunizije letos v Evropo prispelo že več kot 50.000 migrantov, večinoma iz držav podsaharske Afrike. Število prehodov se z vse boljšim vremenom povečuje. Italija in Nemčija – tako kot v preteklosti že celotna EU – vse bolj pritiskata za ureditev migracijski tokov na afriških tleh. Na libijsko-nigerijski meji, čez katero prehaja največ migrantov proti sredozemskim obalam, bi nemški in italijanski notranji minister rada vzpostavila posebno evropsko misijo mejnih straž.
Danski premier Lars Løkke Rasmussen je že napovedal, da bo Danska tudi po novembru ohranila mejne nadzore na notranjih schengenskih mejah, če poprej Italija ne bo čudežno uspela poskrbeti za ustrezen nadzor na svojih zunanjih schengenskih mejah. Skeptični so tudi Avstrija, nemški notranji minister Thomas de Maiziere in nemška zvezna dežela Bavarska, ki velja za središče vladajoče CDU. Schengenski zakonik namreč dopušča tudi možnost uvedbe nadzorov na notranjih mejah brez odobritve komisije. Zaradi resnih groženj in nepredvidenih dogodkov, ki ogrožajo javni red in notranjo varnost, lahko države članice enostransko uvedejo mejni nadzor med deset dni do šest mesecev. Schengenski zakonik pa nikjer ne opredeljuje, kolikokrat lahko države takšen enostranski nadzor uvedejo.
