Evropska komisija je predlagala – predlog morajo potrditi še države članice –, da se z novembrom letos ukine začasni nadzor na notranjih mejah v schengenskem območju oz. da državam, ki so doslej zaprosile za dovoljenje za začasni nadzor, teh dovoljenj ne bi več podaljševali. Nadzore na primer izvajata Avstrija in Nemčija. V nemški vladi so pozdravili vnovično podaljšanje dovoljenja za začasni nadzor na mejah do novembra, nad celovito odpravo nadzorov od novembra naprej pa so precej manj navdušeni.
Nemčija podpira schengen, a ...
Na nemškem ministrstvu za notranje zadeve so nam pojasnili, da nemška vlada sicer podpira prizadevanje Evropske komisije, da bi se znova vrnili v polno delujoč schengenski sistem, torej v sistem polne svobode potovanja. A kot so dejali v isti sapi, danes še ni mogoče reči, ali bo varovanje zunanjih mej takrat dovolj stabilno in ali bodo razmere z vidika migracij in varnosti dopuščale ukinitev nadzora na nekaterih notranjih mejah.
O tem, kakšen bi torej moral biti nadzor na zunanjih mejah schengenskega območja in s tem tudi na slovensko-hrvaški meji oz. kakšne pomanjkljivosti torej danes vidijo, na nemškem notranjem ministrstvu niso natančno opredelili. Oceno o tem, ali so razmere zrele za ukinitev nadzora na notranjih meja, da bodo podali na podlagi celovite ocene migracijskih in varnostnih razmer. V vladi Angele Merkel bodo, tako je razumeti iz pojasnil notranjega ministrstva, storili vse, da bi preprečili, da bi druge države članice v prihodnje »pozabile« registrirati migrante, kot se je to dogajalo v zadnjem migracijskem valu. Ob tem sicer velja dodati, da je bila prav nemška kanclerka tista, ki je poleti leta 2015 začasno ukinila dublinska pravila, ki določajo, katera država članica je odgovorna za obravnavo azilnih prošenj.
V Avstriji bi nadzor na notranjih mejah podaljšali za nedoločen čas
Iz odgovorov nemškega notranjega ministrstva je sklepati, da v nemškem političnem vrhu niso najbolj zadovoljni s tem, kako je danes poskrbljeno za nadzor na zunanjih mejah. Ne gre zgolj za število migrantov, ki vstopajo v EU, ampak ali še bolj za zagotavljanje varnosti, so dejali. »V zadnjem obdobju so nastele nekatere spremembe, a po naših ocenah to še ni dovolj,« so dejali na ministrstvu in dodali, da poleg tega nekateri dogovori o mejnem nadzoru še niso zaživeli v praksi. Pri tem so, tako na ministrstvu, v Nemčiji pripravljeni ponuditi svoje izkušnje, znanje, pa tudi osebje, če bi se to izkazalo za nujno. V Avstriji se medtem zavzemajo za to, da bi nadzor na notranjih mejah podaljšali kar za nedoločen čas.
Na slovenskem notranjem ministrstvu, kot je znano, podaljšanju nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo nasprotujejo, saj da je neupravičeno, ker je bilo zanemarljivo malo nedovoljenih prehodov te meje in so tako ukrepi slovenske strani na meji učinkoviti.
