Novi francoski predsednik Macron in nemška kanclerka Merklova sta na svojem prvem srečanju dejala, da za reformo EU ne izključujeta več sprememb pogodb Evropske unije, kar je krepka sprememba glede na stališče vseh evropskih voditeljev v marcu, ko so spremembe izključevali. Kaj se je zgodilo?

Ko sem poslušal skupno izjavo obeh, sem opazil isto. Nista bila dolžna napovedati kaj takega. Lahko bi zgolj rekla, da nameravata sodelovati, a sta šla prek tega. V njunem močnem interesu je prikazati, da je Evropa med njunimi najpomembnejšimi zavezami. Da je Macron zavezan EU, je bilo jasno že med njegovo volilno kampanjo, s takšno vsebino pa bo v svoji volilni kampanji nastopila tudi Merklova. Oba voditelja tudi vesta, da je v Evropski uniji ena ključna prioriteta – reforma evrskega območja oziroma ekonomske in monetarne unije. Uvedli bi lahko večji demokratični nadzor nad ekonomskim delovanjem Unije. To bi se lahko zgodilo z novim predstavniškim telesom, ki bi ga sestavljali poslanci evropskega parlamenta ali pa poslanci nacionalnih parlamentov skupaj s poslanci evropskih parlamentov. Če se bo želelo še bolj poenotiti makroekonomske politike, se verjetno ne bo mogoče izogniti novim reformam evropskih pogodb. Macron in Merklova torej pripravljata teren za prihodnjo razpravo o teh vprašanjih.

Kako realistično je pričakovati, da bodo druge države članice hotele skočiti na ta francosko-nemški vlak sprememb? Iz razprav preteklih mesecev je bilo videti, da zanje ni pretiranega interesa ne na vzhodu, jugu ali severu integracije.

Namen Macrona in Merklove je višegrajskim in baltskim državam pokazati, da Francozi in Nemci ni

Prebrali ste manjši del članka,
če želite nadaljevati z branjem, se morate prijaviti, registrirati ali naročiti.

Registrirajte se povsem brezplačno - vsak mesec imate poleg vseh odprtih vsebin brezplačni dostop do 4 zaklenjenih člankov na spletnem portalu Dnevnik.si ter v mobilni aplikaciji Dnevnik.si.

NAROČI SE PRIJAVI SE

Še niste registrirani? Registrirajte se tukaj.

nagradna igra