Oči pogajalcev Velike Britanije in EU so danes pozorno spremljale dogajanje v Luksemburgu, kjer je sodišče EU odločalo o usodi trgovskega sporazuma med EU in Singapurjem. Sodišče je odločalo o vprašanju, če morajo sporazum potrditi tudi posamezne države članice v svojih nacionalnih parlamentih. Sodišče je naposled odločilo proti Singapurju.
Singapur se je nadejal, da podpore ne bo moral iskati tudi pri posameznih članicah, saj bi to še zavleklo pogajanja, ki so se pričela leta 2010. Odločitev pa je bila pomembna tudi za Veliko Britanijo. Od odločitve je bila namreč odvisna usoda pogumnega načrta, ki ga je zastavila britanska premierka Theresa May. Ta je namreč obljubila, da bo Velika Britanija po brexitu potrebovala vsega dve leti za vzpostavitev trgovskega sporazuma z EU.
Čeprav so strokovnjaki opozarjali, da bo v tako kratkem času sporazum med Veliko Britanijo in EU težko doseči, je veljalo upanje, da bi bilo načrt lažje izpeljati, če bi sodišče EU ugodilo Singapurju in iz procesa sklepanja trgovskih sporazumov izključilo nacionalne parlamente. Pri čemer je treba izpostaviti, da bi Velika Britanija verjetno želela obsežnejši sporazum. To pomeni, da je vprašljivo, v kolikšni meri bi ji odločitev, ki bi šla v prid Singapurju, sploh lahko pomagala.
