Številni britanski volilci so se pred prejšnjimi volitvami (2015) pritoževali, da so razlike med tistim, kar so ponujali vladajoči konservativci in opozicijski laburisti tako zanemarljive, da je bilo vseeno, za koga so glasovali. Prejšnji vodja laburistov Ed Miliband se je nekaj časa spogledoval z bolj levosredinsko politiko, vendar se ni na koncu upal stopiti iz sredine proti levi. Predvsem zato, ker britanska desnica že toliko let ljudem ubija v glavo, da so levosredinske in leve vlade porazne za ekonomijo.
Po pojavu osnutka volilnega manifesta laburistov pod taktirko levičarja Jeremyija Corbynapa ne more nihče reči, da jim ne ponujajo povsem drugačne Britanije, kot je sedanja, ki je konservativci, obsedeni z brexitom, ne želijo spreminjati. Tako so obsedeni z brexitom, da je temelj njihove kampanje, ki mu je podrejeno vso drugo, trditev, da Britanija potrebuje močno in stabilno vodstvo, ki bo sposobno izpeljati brexit. Ta slogan smo slišali že tolikokrat, tudi iz ust premierke Theresa May, da prinaša samo še zehanje.
Nacionalizacija železnic in dela energetike
Ob osnutku volilnega manifesta laburistov, ki je bil včeraj soglasno sprejet in bo objavljen v prihodnjih dneh, nihče ne zeha. Z desne ga napadajo kot vračanje v sedemdeseta leta ekonomskega kaosa in stavk, na levici in med mladimi pa žanje navdušenje. Osnutek manifesta vsebuje vrsto napovedi, ki bi morale navdušiti veliko Britancev. Poleg tega so večinoma zelo jasne in podrobne.
Laburisti pravijo, da bi v primeru zmage na volitvah nacionalizirali del energetike, ki je zdaj vsa v zasebnih rokah in grdo odira Otočane. Prav tako bi nacionalizirali železnico, v kateri je zdaj nanizanka različnih lastnikov, cene vozovnic neznosno visoke in vsakega prvega januarja višje, zamude, odpovedi vlakov, prenatrpanost vagonov pa del vsakdanjika tistih, ki morajo v službo potovati z železnico.
Ukinitev univerzitetnih šolnin
Laburisti so mlade najbolj razveselili z napovedjo, da bodo ukinili univerzitetne šolnine, ki jih do leta 1998 ni bilo, zdaj pa so 9000 funtov na leto. S 3000 na 9000 jih je leta 2010 povišala koalicijska vlada konservativcev in liberalnih demokratov. Vlada študentom sicer ponuja možnost posojila za šolnino po zelo nizki obrestni meri, ki ga začnejo odplačevati, ko se zaposlijo, vendar to pomeni, da začnejo delovno življenje s 27.000 funti posojila. To mnoge mlade iz revnejših družin odvrača od študija na univerzi.
Odmeva tudi napoved, da bi pod laburisti volilno pravico znižali na šestnajst let. Po skoraj desetletnem krčenju proračuna za socialo, laburisti napovedujejo dodatnih osem milijard funtov za socialo v naslednjih petih letih in zgraditev 100.000 novih občinskih domov na leto. Obljubljajo tudi zagotovitev 4000 domov za brezdomce, ki prenočujejo pod vedrim nebom.
Zvišanje davka za pet odstotkov najbogatejših
Denar za vse to bi pridobili s povišanjem davka tistim petim odstotkov Britancev, ki zaslužijo več kot osemdeset tisoč funtov na leto. Napovedujejo tudi okrepitev sindikatov in prepoved delovnih pogodb, ki ne zagotavljajo niti ene ure dela. Britancem laburisti pod Corbynom ponujajo veliko pravičnejšo družbo in socialnodemokratski program, kakršnega niso imeli pred seboj že od volilne kampanje leta 1983. V manifestu sicer podpirajo obnovitev jedrskega zastraševanja (podmorniškega sistema Trident), čeprav mu Corbyn osebno nasprotuje, vendar s poudarjanjem tega, da bi moral vsak premier biti »ekstremno previden« glede uporabe jedrskega orožja. O brexitu, ki bo gotovo jedro še neobjavljenega manifesta konservativcev, laburisti pravijo, da bodo naredili vse, da se pogajanja ne bi končala brez dogovora, medtem ko konservativci ne skrivajo, da bi pod njimi Britanija zapustila Evropsko unijo tudi brez sporazuma.
