Medtem ko se opozicijska laburistična stranka zelo trudi, da bi Britanci na predčasnih volitvah 8. junija odločali o tem, ali si želijo živeti v bolj pravični in manj neenakopravni družbi, si vladajoča konservativna stranka zelo prizadeva za to, da bi bile te volitve predvsem ali samo o brexitu, češ da ima samo ona jasen načrt o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije. To je seveda več kot vprašljivo, saj jasnega načrta o odhodu iz EU v resnici nima nobena stranka in noben politik.
Štirje novi prazniki?
Laburisti skoraj vsak dan v kampanji nastopajo z novostmi, kot je na primer zelo dobrodošla in odmevna napoved, da bi laburistična vlada po vsej državi uvedla štiri nove dela proste praznične dneve, in sicer na dneve štirih svetnikov – zaščitnikov vseh štirih narodov. To naj bi narode še bolj povezalo med seboj, zaposleni v Britaniji pa da bi zasluženo imeli enako dela prostih dni, kot jih imajo drugi v Evropi.
Konservativci medtem papagajsko ponavljajo, kako sposobna in močna premierka je Theresa May, kako nesposoben in šibak bi bil Jeremy Corbyn kot premier in kako dobro bi zato brexit izpeljala enotna konservativna vlada ter kako slabo bi ga izpeljali neenotni laburisti.
Laburisti bi raztrgali načrt Therese May
Laburisti so se včeraj odzvali na kritike konservativcev, da nimajo nobenega načrta za brexit. Stranka se res dolgo ni mogla opredeliti do odhoda iz EU. Zakaj? Zato, ker je bila velika večina laburističnih poslancev proti brexitu, medtem ko so milijoni laburističnih volilcev glasovali za brexit. Tako sicer niso volili zaradi članstva v Evropski uniji, ampak zaradi jeze na domače elite in zaradi posledic globalizacije. Corbyn, ki je bil v referendumski kampanji res za članstvo v EU, vendar zelo mlačno, je zdaj vrsto zelo jasnih brexitskih načrtov prepustil ministru svoje vlade v senci Keiru Starmerju, ki je pristojen za brexit. Starmer zdaj pravi, da se je laburistična stranka sprijaznila s tem, da Britanija odhaja iz EU. Tako so laburisti, katerih velika večina poslancev je bila pred referendumom proti brexitu, tako rekoč uradno sprejeli brexit. Vseeno pa bi morebitna laburistična vlada najprej raztrgala brexitski načrt Therese May, ki predvideva britanski odhod s skupnega trga in iz carinske unije EU. Najbolj odmeva napoved, da bi laburistična vlada dan po volitvah 8. junija vsem 3,2 milijona državljanom EU, ki živijo in delajo v Britaniji, enostransko, še pred začetkom pogajanj z Brusljem (zaradi predčasnih volitev jih pričakujejo konec junija), zagotovila pravico, da po brexitu ostanejo v Britaniji. In šele na podlagi tega bi na začetku pogajanj z EU zahtevala enako pravico za približno 1,2 milijona britanskih državljanov, ki živijo v EU.
Ohranitev pravic iz zakonodaje EU
Mayeva takšen pristop vztrajno odklanja, ker ima državljane EU v Britaniji za pogajalski adut. Starmer je tudi dejal, da bi si laburistična vlada prizadevala za brexitski sporazum, ki bi dal prednost delovnim mestom in pravicam zaposlenih. Pravila o priseljevanju se morajo spremeniti, britansko članstvo na skupnem trgu EU pa bi moralo ostati tema pogajanj, na katerih bi se laburisti osredotočili na to, da bi brexitski sporazum za Britanijo »ohranil koristi« skupnega trga in carinske unije. Starmer je tudi poudaril, da mora brexitski sporazum zagotoviti ohranitev sedanjih pravic zaposlenih v Britaniji in pravic potrošnikov, sedanjih okoljevarstvenih standardov in vrste drugih zakonov in odlokov EU.
