Od polnoči s torka na sredo Britanci nimajo več poslancev, ampak samo poslanske kandidate, saj je premierka Theresa May razpustila parlament. Potem ko se je vrnila z obiska pri kraljici v Buckinghamski palači, kar je del rituala po razpustitvi parlamenta, je imela Mayeva govor pred Downing Street 10, ki pa ni bil niti malo ritualen, saj je bil napad na evropske politike, uradnike in tisk. Kaj bi lahko tako zelo pogrelo premierko, da je evropskim politikom v bistvu pripisala vmešavanje v britanske notranje zadeve, ko je dejala, da »grozijo« Britaniji zato, da bi vplivali na izid volitev?
Stomilijardni izvor jeze
To, kar je Mayevo zares razjezilo, je gotovo povišan račun, ki naj bi ga Evropska unija izstavila Britaniji za ločitev. Do zdaj se je govorilo o šestdesetih milijardah evrov. Zdaj se govori o stotih milijardah evrov, kar v funtih nanese 84 milijard. Mayeva sicer še ni konkretno komentirala višjega ločitvenega računa, je pa zato njen minister za brexit David Davis dejal, da Velika Britanija Evropski uniji ne bo plačala sto milijard evrov. Koliko pa? Davis pravi, da bo plačala toliko, kot bo zakonsko zavezana v skladu s pravicami in obveznostmi, »ne pa toliko, kot želi EU«. Največja verjetnost je, da bodo on, vlada in premierka počakali do volitev, preden bodo omenili kakšno številko, saj so Otočani za ločitveni račun prvič slišali šele po lanskem brexitskem referendumu.
Vodja pogajalcev Evropske unije Michel Barnier medtem v London sporoča, da bo EU naredila vse za to, da bi dosegli sporazum o brexitu, vendar dodaja, da se morajo pogajanja po desetih mesecih negotovosti (brexitski referendum je bil 23. junija lani) začeti čim prej. Zatrjuje tudi, da izid britanskih predčasnih volitev, ki bodo 8. junija, ne bo spremenil ničesar. Čeprav pravi, da se je pogajanj treba lotiti s hladnimi glavami in z iskanjem rešitev, pa dodaja, da bi se vdajali utvari, če bi mislili, da so bodo končala hitro in neboleče ali da Britanci ne bodo čutili »gmotnih posledic«. Ko je govoril o britanskih obveznostih do EU, je dejal, da jih je treba poravnati, ker so bile dogovorjene, in da ne gre za izstavljanje računa Britancem.
Britanci hočejo dobro, EU slabo?
Mayeva se je teh dilem v svojem govoru konkretno dotaknila. »Kdor koli bo zmagal na volitvah 8. junija, se bo srečal z isto glavno nalogo: Britaniji zagotoviti najboljšo možno brexitsko kupčijo. Zadnji dnevi so pokazali, kako težka bodo ta pogajanja. Celinski tisk napačno razlaga britansko pogajalsko stališče. Evropska komisija je zaostrila svoje pogajalsko stališče. Evropski politiki in uradniki grozijo Britaniji. Vsa ta dejanja so časovno namerno tempirana, da bi vplivala na izid volitev v Britaniji,« je jezno govorila Mayeva, ki je obenem trdila, da Britanija z odhodom iz EU ne želi nič žalega prijateljem in zaveznikom na celini.
Dejala je, da še vedno misli, da je bolje, da se pogajanja ne končajo s kupčijo, kot da se končajo s slabo kupčijo. »Mi hočemo dogovor in si želimo globokih in posebnih odnosov z EU. In si želimo uspešne EU,« je dejala Mayeva in dodala, da so dogodki zadnjih nekaj dni pokazali, da si nekateri v Bruslju ne želijo, da bi pogajanja uspela in da bi Britaniji šlo dobro. Govor je končala z utrujajočim refrenom, ki ga neusmiljeno ponavlja: da zdaj bolj kot kadar koli prej Britanija potrebuje močno in stabilno vodstvo. Torej njo. In konservativno vlado.
