Predstavniki Luke Koper – brez predsednika uprave Dragomirja Matića, ki je bil v tujini – so se včeraj vendarle sestali z državnim sekretarjem na infrastrukturnem ministrstvu Juretom Lebnom ter med drugim govorili o projektu drugega tira. V gospodarski družbi nasprotujejo zakonu o drugem tiru, predvsem zaradi predvidene takse na pretovor, s katero naj bi se tudi odplačevala investicija v ta projekt. V Luki Koper so izračunali, da bi zanje taksa (izračunana na lanskih podatkih o pretovoru) znašala 17,9 milijona evrov, kar bi družbo malodane ugonobilo. Zamrznjene bi bile vse investicije, s tem pa bi Luka Koper izgubila tudi konkurenčne prednosti.
V Luki Koper zaskrbljeni, v SŽ niti ne
»Povedali smo jim, da od njih računamo na okvirno 10 milijonov evrov,« je po sestanku povedal Leben. Tudi z upravo Luke Koper se je Leben dogovoril, da bodo v prihodnje sodelovali, podobno kot se je državni sekretar dan prej dogovoril s predstavnikom ene od civilnih iniciativ. »Najverjetneje se bomo dobili že v petek zjutraj s celotno upravo in vso našo strokovno ekipo,« je napovedal. V Luki Koper uradnih izjav niso podali, neuradno pa je slišati, da bo tudi 10 milijonov evrov, kolikor jih pričakuje vlada, pomembno vplivalo na njihovo poslovanje.
»Ne drži, da bodo stroške investicije plačevala državna podjetja, Dars in Luka Koper. Stroške lahko podjetja prevalijo na uporabnike. Tudi Luka Koper ima vse možnosti, da to naprej prevali na ladjarje,« je medtem na seji komisije za nadzor javnih financ poudaril Metod Dragonja, svetovalec direktorja podjetja 2TDK.
Precej manj težav s predvidenimi povišanimi izdatki zaradi projekta imajo v Slovenskih železnicah (SŽ). »SŽ in drugi železniški prevozniki ne nasprotujemo povečani uporabnini zaradi drugega tira, ampak samo, če bosta istočasno ohranjeni tako taksa na pretovor v Luki Koper kot dodatna cestnina za avtoprevoznike,« je povedal Milan Jelenc, predstavnik poslovodstva SŽ. Tudi možnosti vstopa drugih držav v 2TDK ne nasprotujejo, ne strinjajo pa se z vstopom gospodarskih subjektov ter s tem, da bi lahko družba ustanavljala hčerinska podjetja. »Imeli bi tudi problem, če bi z meddržavnim sporazumom dali zalednim državam neka posebna upravičenja, ki so povezana z izvajanjem transportne dejavnosti na drugem tiru. Če je vloga Madžarske omejena na vlogo soinvestitorja in družbenika, pa v tem ne vidimo problema,« je bil jasen.
Informacije o sodelovanju Madžarske so zaupne
Sicer pa je včeraj o drugem tiru prav tako razpravljala komisija za nadzor javnih financ. Ključna sporna točka: sodelovanje Madžarske.
Medtem ko je vlada trdila, da javno financiranje investicije odpade, saj si ne moremo privoščiti povišanja javnega dolga na ta račun, se je s predlogom zakona izkazalo, da se bo dolg družbe 2TDK vendarle štel v javni dolg, je izpostavil poslanec ZL Matej T. Vatovec. »Zato ne vidimo razloga, zakaj bi morala Madžarska ali neka druga država vstopiti v financiranje projekta oziroma zakaj se projekt ne financira izključno z javnimi sredstvi. Nikjer v Evropi ni primera, kjer bi prišlo do takšnega sodelovanja. Strateško infrastrukturo gradijo države same,« je dejal Vatovec. Hkrati še vedno ne vemo, kaj Madžarska zahteva v zameno, je poudaril.
»Ali bi bil pravi način financiranja tak, da bi v celoti vse stroške plačevali davkoplačevalci?« ga je vprašal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Prepričan je, da bo predlagani način financiranja investicije »v najmanjši možni meri obremenil davkoplačevalce«. Financiranje zalednih držav je tudi pomemben element zmanjševanja javnofinančnih tveganj in hkrati poveča možnost pridobitve evropskih nepovratnih sredstev, je dodal Gašperšič. »Lastništvo v Luki Koper ni predmet pogajanj z nobeno od zalednih držav. Kar koli bo dogovorjeno z zalednimi državami, boste morali potrditi tudi vi, poslanci,« je še zatrdil Gašperšič, zatem pa povedal, da je večina informacij o vključevanju zalednih držav občutljive narave in tajnih, zato je o tem mogoče govoriti le na zaprti seji, »ker dogovori še potekajo«.
Po naših neuradnih informacijah pa tudi na ministrstvu za finance niso povsem zadovoljni s predlogom zakona, saj naj bi onemogočal investicije v preostalo infrastrukturo. V SD naj bi v prihodnje tako zahtevali od ministrstva, da se opredeli do vsakega posameznega člena.
