Kdo bo koga, bi lahko označili zadnje dogajanje okoli drugega tira. Vodilni predstavniki koalicijskih strank so se namreč na sredinem sestanku dogovorili, da bo vlada predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo, obravnavala že naslednji dan in ga po nujnem postopku poslala v državni zbor. Nujni postopek so utemeljevali z lovljenjem rokov za pridobitev evropskih sredstev, a jih je civilna iniciativa za drugi tir prehitela. Po posredniku – nepovezanem poslancu Andreju Čušu – je še pred začetkom današnje vladne seje v parlamentarno proceduro vložila svoj predlog zakona o drugem tiru, pod katerega bi po prvotnem načrtu danes začela zbirati podpise volilcev.
Čuš pomotoma vložil star predlog zakona
Zapletov pa s tem še ni bilo konec. Parlamentarne strokovne službe so ocenile, da je Čušev predlog nepopoln, saj da ne vsebuje ocene vseh finančnih posledic. Čuš je pomanjkljivost takoj odpravil, a je do tedaj v parlament že prispelo vladno besedilo zakona o drugem tiru. Kar pomeni, da bodo poslanci aprila odločali o njem.
Čeprav tudi v primeru, da bi državni zbor najprej obravnaval Čušev predlog ali da bi se odločil za oblikovanje hibridnega zakona, roki za prijavo na razpis za evropska sredstva ne bi bili ogroženi, so na ministrstvu za infrastrukturo s proceduralnim razpletom zadovoljni. Manj navdušen je Čuš. »Če so strokovne službe pri predlogih zakonov, ki sem jih vložil v preteklosti, odkrile kakšno napako, so me nanjo v roku ene ure opozorile. Tokrat je bilo dolgo vse tiho. Očitno so čakali, da dobi prednost pri obravnavi vladni predlog,« nam je dejal danes. V protestnem pismu predsedniku parlamenta Milanu Brglezu je napisal, da je »v besedilu po vaši presoji manjkala ena poved, ki pa je, roko na srce, marsikdaj predlagatelj ne vključi v besedilo zakona«.
Nam je pa Čuš priznal, da je do zapleta prišlo, ker je v proceduro vložil star predlog zakona o drugem tiru. Tega je sicer civilna iniciativa po opozorilu vodstva parlamenta pred dnevi že popravila, a je nepovezanemu poslancu očitno po pomoti poslala nepopravljeno besedilo.
Za koliko je mogoče zgraditi drugi tir?
»Drugi tir je mogoče graditi bistveno ceneje, racionalneje in ga mnogo ceneje tudi financirati,« je bil do vladnih naložbenih načrtov kritičen predstavnik civilne iniciative Jože P. Damijan. Spomnimo, da bi po napovedi ministrstva za infrastrukturo projekt stal slabo milijardo evrov, po ocenah strokovnjakov civilne iniciative pa bi za gradnjo v danih gabaritih brez davka zadoščalo 683 milijonov evrov.
Predlog civilne iniciative predvideva financiranje projekta z državnimi in evropskimi sredstvi ter posojili Evropske investicijske banke (EIB), vlada pa namerava k sodelovanju povabiti tudi Madžarsko. Po Damijanovih besedah se vlada slepi, da se madžarski kapitalski vložek, vreden 200 milijonov evrov, ne bi štel v javni dolg. Prepričan je tudi, da bi bil madžarski prispevek v podjetje 2TDK bistveno dražji, saj gre v resnici za posojilo in ne za kapitalski vložek. »Zakon predvideva, da je treba Madžarski po koncu koncesijskega obdobja ta znesek vrniti skupaj z donosom,« je pojasnil Damijan in opozoril, da se naša vzhodna soseda zadolžuje štirikrat dražje kot Slovenija.
Vladni predlog je naletel tudi na ostre kritike komisije za preprečevanje korupcije (KPK). »Zakon je normativno presplošen in zato dopušča nastanek korupcijskih tveganj.« Ker gre za enega pomembnejših zakonov s področja državnih naložb, po mnenju KPK pri njegovem sprejemanju ni dopustno hiteti, temveč je nujna kar najbolj transparentna obravnava in javna razprava, vključno s pridobivanjem strokovnih mnenj. »Pri tem ne more biti odstopanj niti zaradi pridobivanja finančnih sredstev EU,« je ocenila KPK in vlado pozvala, da predlog umakne z današnje seje. A ji ta ni prisluhnila. Nedvomno se obeta vroča parlamentarna razprava. Ne gre namreč spregledati, da imata tudi obe manjši vladni stranki SD in DeSUS nekatere pomisleke. Tako je koalicija na sredinem vrhu naložila ministrstvu za infrastrukturo, da se o projektu drugi tir pogovori tako s civilno iniciativo kot tudi z Luko Koper. Slednja je za njegovo gradnjo sicer najbolj zainteresirana, vendar vladnemu predlogu zakona nasprotuje s podobnimi argumenti kot civilna iniciativa.
