Na Mladinskem svetu Slovenije opozarjajo, da čaka po uradnih podatkih sodišč na pripravništvo v pravosodju že skoraj 5500 diplomantov. Čeprav se zavedajo, da kandidati pogosto vlagajo vloge za opravljanje pripravništva na različna sodišča, so podatki po njihovi oceni kljub temu strahotni, še zlasti glede čakalnih dob. Velika večina kandidatov čaka na pripravništvo po več let, nekateri izmed njih celo že skoraj dve desetletji.
Zaradi vse bolj perečega problema so na mladinskem svetu vložili pobudo za sklic seje odbora za pravosodje, na katerem bodo od pravosodnega ministrstva zahtevali, da pripravi analizo stanja na področju pripravništev in vzrokov za dolge čakalne vrste ter terminski načrt za njihovo odpravo. Od ministrstva pričakujejo tudi predstavitev novega zakona o pravniškem državnem izpitu in drugih, tudi finančnih ukrepov za zmanjševanje čakalnih vrst.
»Država, ki je uvedla tovrsten sistem pridobivanja strokovnega naziva, mora imeti tudi odgovornost, da diplomantom omogoči opravljanje kakovostnega in dostojnega pripravništva,« je povedal predsednik mladinskega sveta Tin Kampl in ob tem pojasnil, da so na problem podaljševanja čakalnih vrst za opravljanje pripravništva v pravosodju opozorili že oktobra lani na seji odbora DZ ob sprejemanju proračuna za leti 2017 in 2018. Čeprav jim je pravosodni minister Goran Klemenčič takrat zagotovil, da se bo ministrstvo temeljito lotilo urejanja problema z novim predlogom zakona o pravniškem državnem izpitu in drugimi ukrepi za zmanjševanje čakalnih vrst, se od tedaj ni zgodilo nič. Da ministrstvo po njihovi oceni nima interesa za ureditev dolgih čakalnih vrst, so prepričani tudi zato, ker so večkrat neuspešno podali pobudo za srečanje, na katerem bi konkretneje predstavili svoje predloge.
Država predpisala zakon, denarja pa ni dala
Na višjem sodišču v Ljubljani pravijo, da podatki o številu čakajočih kandidatov za pripravništva ne odražajo dejanskega stanja. »Kandidati praviloma vložijo prijavo za opravljanje obeh oblik sodniškega pripravništva, poleg tega ga pogosto niti ne želijo nastopiti, ker so že zaposleni ali pa so v tujini,« pojasnjuje direktor ljubljanskega višjega sodišča Janez Grden. Čeprav naj bi bilo torej število čakajočih manjše od uradnih podatkov (za koliko, ni povedal),pa vendarle priznava, da lahko na sodiščih usposabljajo »sorazmerno majhno število pripravnikov« – za sodniške pripravnike, ki lahko na sodiščih sklenejo delovno razmerje, je namreč po sklepu vlade na voljo zgolj 208 pripravniških mest.
Čeprav je za pripravnike, katerim izobraževanje zagotavlja delodajalec, in za volonterske pripravnike določenih še dodatnih 394 pripravniških mest, višja sodišča teh kandidatov ne usposabljajo, saj za to po Grdenovih besedah nimajo sredstev. »Zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 je določil obvezno povračilo stroškov za malico in prevoz, pri čemer pa zakonodajalec ni predvidel finančnih posledic, ki bi na višjih sodiščih letno znašale več kot 460.000 evrov,« ugotavlja Grden. Od države teh sredstev niso prejeli, če bi jih za pripravnike namenili sami, pa naj bi sodiščem zmanjkalo sredstev za plačilo elektrike, varovanja, čiščenja, papirja…
Pravosodno ministrstvo bo priskočilo na pomoč
Da so za vse krive spremembe delovne zakonodaje v letu 2013, trdijo tudi na ministrstvu za pravosodje. Kot pravijo, so se v letih od 2008 do 2013 čakalne vrste z različnimi ukrepi učinkovito skrajševale in bi se po njihovi oceni v nespremenjenih razmerah v celoti izpraznile v manj kot desetih letih.
Čeprav je za obseg in finančne načrte poslovanja sodišč po pojasnilih ministrstva pristojno vrhovno sodišče, nameravajo zaradi nujnosti problematike priskočiti na pomoč z enkratnim finančnim ukrepom, ki bo omogočil ponovno sprejemanje sodniških pripravnikov v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec, oziroma volontersko. Kot pričakujejo, bodo višja sodišča te pripravnike začela ponovno sprejemati v prvi polovici letošnjega leta.
