Prihodnjo sredo bodo znani rezultati razpisa pripravništev na področju socialnega varstva, prvega po aprilu 2013. Mladi, ki jim je bil razpis namenjen, opozarjajo na številne težave v izvedbi, nezadovoljni so tudi centri za socialno delo, ki okrepitve nujno potrebujejo, a si pripravnikov niso mogli privoščiti.
Razpis, ki je bil objavljen konec lanskega leta, je zagotovil delež sredstev – del iz Evropskega socialnega sklada, del iz državnega proračuna – za enoletno zaposlitev sto pripravnikov, starih do vključno 29 let, ki še niso opravili strokovnega izpita. Ker pa bodo tokrat prvič morale kriti del stroškov zaposlitve tudi organizacije same, so številni centri za socialni delo (CSD), že tako kadrovsko in finančno podhranjeni, izviseli.
Odstopili od razpisa
»Ugotavljamo, da so predvidena finančna sredstva za financiranje projekta pripravništva prenizka. S tolikšnimi sredstvi žal ne bi mogli pokriti vseh plač in drugih stroškov izbranega kandidata. S tem razlogom smo, prvič do sedaj, morali odstopiti od javnega razpisa.« To je primer sporočila, kakršno so prejeli številni kandidati za pripravništvo, potem ko so že bili izbrani na razpisano delovno mesto.
Na CSD opozarjajo, da so bili roki za prijavo, ki jih je določilo pristojno ministrstvo, tako kratki, da so morali delovna mesta objaviti, še preden so izvedeli za finančno konstrukcijo. Resda je bilo za pripravništva iz razpisa v razpis zagotovljenega manj denarja, a vedno dovolj za vse stroške zaposlitve, pojasnjujejo sogovorniki. Ko se je tokrat izkristalizirala finančna slika, pravi eden od njih, so opravili tudi izračune za financiranje pripravnika, ki bi živel največ dva kilometra stran in mu ne bi bilo treba izplačevati potnih stroškov, a se tudi v tem primeru ni izšlo.
Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo pritrjuje, da so težko čakali na ta razpis, a so bili ob objavi globoko razočarani. Centri, ki so v celoti financirani iz javnih sredstev, imajo namreč stroške dela jasno določene, presežkov pa tako rekoč ni. Na vprašanje, od kod bi torej lahko vzeli za financiranje zaposlitve pripravnika, sogovornica odgovarja: »Očitno iz morebitnih drugih presežkov, na primer iz naslova materialnih stroškov, a so takšni primeri bolj izjema kot pravilo.«
Prepričana je, da so se na ministrstvu oziroma na socialni zbornici, ki vodi postopek razpisa, preprosto ušteli, saj brez dodatnih sredstev CSD ne morejo sofinancirati dodatne zaposlitve. Kadrovski primanjkljaj na centrih je medtem občuten, saj je zaposlovanje še vedno zamrznjeno. Sendi Murgel opozarja, da centrom v povprečju manjka najmanj 30 odstotkov strokovnih delavcev.
Neuradno več prijav na vzhodu
Čeprav se zdijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Anja Kopač Mrak, z razpisom zadovoljni, saj so na sto razpisanih mest prejeli 105 prijav, je Sendi Murgel prepričana, da je delež CSD najnižji doslej. »A ravno centri so idealno okolje za pripravnike, saj v kratkem času spoznajo tako rekoč vsa področja dela.«
Povsem mogoče je, da administrativnih nočnih mor za diplomante še ni konec. Od zagotovljenih 1,9 milijona evrov bo namreč 940 tisočakov namenjenih bolj razviti zahodni kohezijski regiji, dobrih 730 pa manj razviti vzhodni. Uradni rezultati še niso znani, a neuradno je slišati, da so prijave geografsko ravno nasprotno razporejene, torej da jih je bistveno več iz vzhodnega dela države.
