Pred dobrim tednom so začeli postopek zbiranja ponudb za dolgoročni najem hiše z naslovom Pod Trančo 2. Skupno oddajajo 1500 kvadratnih metrov površine v šestih nadstropjih, namenjene hotelski ali turistični dejavnosti. V oglasu je tudi zapisano, da je hiša zgrajena leta 1500. Zelo verjetno je malce prej, kajti hiša, kot jo vidimo danes, je konglomerat več hiš iz različnih obdobij ljubljanske zgodovine.
Na sploh pa je ulica Pod Trančo ena izmed ljubljanskih ulic, za katero bi vsak ljubljanski šolar znal povedati, od kod izvira njeno ime – tam so bili zapori. Res so bili, pa še marsikaj drugega, kajti to je bil eden najstarejših predelov Ljubljane. Še vse do 15. stoletja je ob hišah Pod Trančo potekalo mestno obzidje, del katerega je vzidan v hišo Pod Trančo 2. Ker je bila to glavna pot preko mostu v mesto, je bil na tem mestu v 14. stoletju komun, zbirališče meščanov. Komun je bil sprva prekrit z lopo, nato pozidan z enonadstropno stavbo, ki je segala prav čez današnjo ulico.
Mestni svetniki Pod Trančo
Komun je bil zametek mestne hiše, v njegovem pritličju so se sestajali meščani, v prvem nadstropju so sestankovali člani mestnega sveta. Šele ko so slednjega preselili na današnji Mestni trg, so v prostore bivšega komuna preselili mestne preiskovalne zapore in poslopje je dobilo ime Tranča, kakor je arhaičen slovenski iz nemščine izhajajoči izraz za ječo. Pod lok starega komuna pa so se naselile prodajalne, ki so bile tudi pod še danes vidnima velboma obeh hiš ob ulici in na mostu. Leta 1786 pa so lok med stavbama, se pravi trančo oziroma stari komun, podrli. Tako je nastala ulica Pod Trančo s podobo, kot jo poznamo danes.
Kot rečeno, imata obe hiši ob ulici Pod Trančo razvejano zgodovino. Južna hiša je bila plemiška hiša, ki je bila sprva v lasti bankirjev rodbine Porgar, kasneje pa Auespergov. Ker so bili ti dedni maršali Kranjske, se je hiše prijelo ime deželnomaršalska hiša. Danes je znana kot Olupova hiša.
Nasproti te hiše pa so bile prvotno tri hiše, ki jih je v eno v 16. stoletju združil Gašper Hochsetter, ko je pokupil vse tri posesti, a je hiša nato zelo hitro menjavala lastnike, od 18. stoletja dalje pa je znana kot Rasternova hiša. V vogalu hiše, tam kjer je sedaj zlatar, je bila stoletja dolgo mesnica.
Dandanes je ulica Pod Trančo le še ena ulica več v turistični razglednici starega mestnega jedra. Na mestu komuna in zaporov zdaj postajajo gruče turistov, ki jim vodiči razlagajo zgodovino Ljubljane, iz vinske trgovine pod velbom pa jim ponujajo žganjico. Drugi velb, kjer je nekoč v sedemdesetih kraljevala trgovina z elektromaterialom, pa je zanemarjen in umazan. Na ulici poleti nastopajo glasbeniki, vsaj tisti, ki si niso zagotovili prostora na Čevljarskem mostu. Na žicah nad ulico občasno visijo čevlji, vsi pa se navdušujejo nad prekrasnim pogledom na grajski hrib na eni ter reko na drugi strani.
