Čeprav se Kras začne šele tam nekje pri Krimu, ima tudi Ljubljana svojo vrtačo. Vrtača je slepa ulica med Prešernovo in Bleiweisovo cesto, v predelu mesta, ki se je pred slabimi stotimi leti imenovalo Vrtno mesto in je obsegalo pas med Prešernovo in Tivolijem. Pravzaprav je tedaj Vrtača opisovala precej večji kos zemlje, kot je sedaj dolga slepa ulica, in v spominu starejših Ljubljančanov »na Vrtači« še vedno pomeni nekje med današnjo Tržaško, Bleiweisovo, Prešernovo in Erjavčevo cesto.
Ulica se s tem imenom in v današnjem obsegu imenuje od leta 1980. Njeno imenovanje je domače krajevno ime, ki pa ima različne razlage. Po eni naj bi se tako imenovala, ker naj bi bila tam luža ali jarek, ki se je sčasoma zapolnila. Druga razlaga pa izhaja iz priimka Wertasch, kakor se je imenoval zemljiški posestnik v tem delu ljubljanskega centra. Ne glede nato, od kod izhaja ime, je ta del mesta zaznamoval modernizem in na Vrtači so ene najlepših ljubljanskih modernističnih vil, pa tudi znameniti blok Šahovnica.
A da je prišlo do gradnje vil na Vrtači, je bila potrebna drzna urbanistična odločitev Kranjske stavbne družbe, ki je pokupila veliko posesti ne le na Vrtači, temveč tudi ob današnji Cankarjevi, Slovenski in Prešernovi cesti, ter leta 1889 začela graditi stavbe za premožnejše. Na Vrtači – v smislu predela mesta – so najprej zgradili stavbe na vogalu Prešernove in Erjavčeve ceste, do potresa leta 1895 pa še deset stavb, med drugim tudi na današnji Levstikovi ulici, ki seka ulico Vrtača. Gradnjo je nekoliko ustavil potres. Preostalo zemljo so razparcelirali na velike parcele, primerne za gradnjo razkošnih meščanskih vil, ki so vse obdane s prostranimi vrtovi, na katerih so se bohotili bazeni.
Vila s Kraigherjem in marinci
Med njimi je najbolj zanimiva Pirkmajerjeva vila na Vrtači 11, ki jo je tako kot nekaj drugih vil tam zasnoval med nad modernizmom navdušenimi meščani zelo priljubljeni arhitekt Josip Costaperaria. Vila Pirkmajer, ki so jo zgradili leta 1933, je postala slavna po vojni, ko je v njej prebival Boris Kraigher, njegova žena Mira pa naj bi hišo, sodeč po govoricah, preurejala vsakih štirinajst dni. Vilo je po osamosvojitvi ponovno dobila v last družina Pirkmajer. Precej časa je slovela po tem, da so v njen prebivali ameriški marinci, ki so se pred tremi leti izselili, zamenjali pa so jih glasbeniki, ki so v okviru Salona za eno glasbo v vili prirejali intimne koncerte.
Druga markantna hiša Vrtače je blok Šahovnica, ki ima sicer vhod in naslov na Levstikovi ulici, a s svojo značilno fasado še kako definira Vrtačo. Tudi ta hiša je nastala po načrtih Josipa Costaperaria in v tem primeru je bil celo soinvestitor. Blok je nastal iz dveh povezanih hiš, v njem pa so bila prva najemna stanovanja za meščane. Marca 1945 je bil blok delno porušen po bombnem napadu zaveznikov in ob rekonstrukciji so ga malce spremenili. A ne glede na to je njegova do polovice obnovljena zunanjost še vedno eden od bolj markantnih delov ulice, še posebno zato, ker so drevesa na vrtovih meščanskih vil sedaj višja in stavbe niso več vidne v vsem arhitekturnem sijaju. Zanimivo je, da je oktobra letos Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana prav v Šahovnici prodajal eno izmed trisobnih stanovanj po začetni ceni 200.000 evrov. Torej je Vrtača še vedno malce elitno, a zelo prijetno življenjsko okolje.
