Po nekaterih raziskavah naj bi napitnine samo v gostinstvu znašale okoli 40 milijonov evrov na leto oziroma 2,71 odstotka celotnega bruto prihodka gostinstva. Če k temu prištejemo še napitnine v igralništvu, pri frizerjih, v lepotilnih salonih, na bencinskih servisih, pri taksistih, turističnih vodnikih, naj bi bilo napitnin okoli 67 milijonov evrov na leto, kar bi – če bi jih država znala pobrati – proračun obogatilo za dodatnih 25 milijonov evrov.
Čeprav je napitnina po prepričanju laične javnosti nekaj, kar gre preprosto v žep posameznika, mimo davkov in vsega, povezanega z njimi, ni tako, pojasnjuje Andrej Raspor, avtor raziskav na temo napitnin ter predavatelj na novogoriški fakulteti za uporabne družbene študije in fakulteti DOBA iz Maribora. Napitnine so obdavčene v večini razvitih držav, se pa ureditve med seboj zelo razlikujejo – od zelo dodelanega ameriškega modela z obveznimi napitninami, pri katerem se od njih plačuje tako davke kot prispevke, prek pavšalne obdavčitve v Avstriji do »ureditve« v Italiji in državah nekdanje Jugoslavije, kjer nad napitninami sploh ni pregleda.
Napitnina je tudi po slovenski davčni zakonodaji obdavčljiv prihodek. To pomeni, da bi jo moral vsak delodajalec prišteti k prodajni ceni in od nje odvesti tako davek od dohodkov pravnih oseb kot tudi od DDV (če je seveda zavezanec), vsak natakar, frizer, taksist... pa naj bi od nje plačal dohodnino. A to je zgolj teorija, v praksi je področje napitnin sistemsko povsem neurejeno; ker jih nihče ne evidentira, se od njih tudi ne pobira davkov. Izjema je področje igralništva, pri katerem napitnine od leta 1995 natančno ureja zakon o igrah na srečo.
Od obdavčitve napitnin naj bi imeli korist vsi
Raspor že več let opozarja, da bi bilo treba vse napitnine obdavčiti in enotno urediti v posebnem zakonu. Po njegovem mnenju bi morali ti dodatni prejemki postati del plače, zavzema pa se za enotno obdavčitev, ki ne bi smela presegati deset odstotkov. Iz napitnin bi plačali tudi prispevke za socialno varnost zaposlenih, medtem ko bi delodajalci svoje prispevke pokrili iz lastnih sredstev. Nadzor nad napitnino bi prevzeli delodajalci in jo v celoti razdelili med vse zaposlene. Zdaj napitnine, ki po njegovih raziskavah segajo od osem do 45 odstotkov neto plače – ta znaša v gostinstvu okoli 730 evrov – končajo večinoma v žepih natakarjev.
Po mnenju Andreja Rasporja, avtorja raziskav o napitninah, bi s takšno ureditvijo pridobili vsi, ne le država. Zaposlenim bi se zaradi dodatnih prispevkov povečala socialna varnost, poleg tega pa bi s tem preprečili prakso nekaterih delodajalcev, ki si del napitnine prilastijo za pokrivanje mankov. Po drugi strani naj bi delodajalci zaradi zbiranja in delitve napitnin dobili bolj motivirane delavce, stranke pa boljšo storitev.
Sindikati za obdavčitev, delodajalci proti
S temi argumenti se strinjajo tudi v sindikatu delavcev gostinstva in turizma, kjer nameravajo v prihodnjih dveh letih pripraviti podlage za nov plačni model, ki bo celovito obravnaval plačilo, vključno z napitninami. Ker se zavedajo občutljivosti tega problema, še zlasti nizkih plač v gostinstvu, bodo še posebno pazili, da ne bi oškodovali zaposlenih, poudarja predsednica sindikata Karmen Leban.
Z obdavčitvijo napitnin se ne strinjajo v Turistično-gostinski zbornici Slovenije (TGZ), ker naj bi šlo za razmeroma nizke zneske. »Obdavčitev napitnin bi bila velika neumnost. Zahtevala bi veliko dodatne administracije, učinkov pa ob težki sledljivosti teh dodatnih prihodkov praktično ne bi bilo,« je prepričan Janez Ivšič.
Z napitninami se ne namerava preveč ukvarjati niti država. Čeprav v finančnem ministrstvu priznavajo, da so napitnine »z vidika potencialnih davčnih utaj eno bolj tveganih področij«, pa hkrati pravijo, da zanje niso pristojni in da bi bilo najprej treba v materialnih predpisih opredeliti njihovo naravo. O tem v ministrstvu za delo in gospodarskem ministrstvu ne vedo nič, prav tako pa ne načrtujejo nobenih novosti ali sprememb.
Natakarji napitnin ne dajo
Nepripravljenost države, da bi ugriznila v to kislo jabolko, pomeni olajšanje tudi za večino zaposlenih v gostinstvu. Vsi sogovorniki, ki smo jim omenili možnost obdavčitve napitnin, so bili namreč zgroženi. »Napitnina je lepa gesta in zahvala za dobro postrežbo. Le zakaj bi jo morali obdavčiti?« se sprašuje Damijan Lendero, natakar iz ljubljanske gostilne Maček. Ker meni, da napitnin ne bi prijavil nihče, bi bil po njegovem prepričanju neučinkovit tudi kakršen koli nadzor.
