Ker so delodajalska združenja zavrnila pobudo za začetek pogajanj o dvigu plač in regresa v gostinstvu, so v sindikatu delavcev gostinstva in turizma napovedali stopnjevanje sindikalnih aktivnosti pred turistično sezono. Če turistično gostinska zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije ne boste uslišala zahteve po 3-odstotnem dvigu plač in zvišanju regresa z 900 na 1000 evrov bruto, bodo organizirali proteste, ne izključujejo pa niti stavke.
»Čeprav delajo zaposleni brez odmorov in počitkov, ob sobotah, nedeljah in praznikih, ponoči in v turnusih, so njihove plače sramotno nizke,« je včeraj opozorila generalna sekretarka sindikata Karmen Leban. Povprečna plača v gostinstvu je po podatkih statističnega urada (SURS) lani znašala 731 evrov neto, od tega v restavracijah 646 evrov, v strežbi pijač pa celo le 564 evrov. Glede na leto prej se je povprečna plača nominalno znižala za 1,2, realno pa za 0,7 odstotka. Povprečna plača v državi sicer znaša 1022 evrov in že nekaj časa raste.
Na eni strani prekarci, na drugi dobički
Med glavnimi vzroki za mizerne plače so po mnenju sindikata prekarne zaposlitve, ki so povsem razvrednotile ceno dela. V panogi je bilo lani zaposlenih okoli 27.800 oseb, kar je približno tisoč več kot leta 2014, a to po mnenju Lebanove še zdaleč ne ustreza potrebam, zlasti ne med turistično sezono. »Turizem so preplavile prekarne zaposlitve – sezonski delavci, navidezni samostojni podjetniki, agencijski delavci, zunanji pogodbeni izvajalci, reaktivirani upokojenci – natakarji, pa tudi študenti iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik, ki za ceno enega evra na uro opravljajo vsa osnovna dela v hotelih in restavracijah,« je ogorčena Lebanova. Namesto da bi delodajalci zaposlovali, se kopičijo presežne in pogosto nikoli plačane ure. Ne nepoštene prakse slovenskih delodajalcev so opozorili pristojne inšpekcije, ugotovitve pa še niso znane.
Za sindikat je enostranska prekinitev socialnega dialoga še posebej nerazumljiva ob vse boljših poslovnih rezultatih in odličnih napovedih za letošnjo turistično sezono. Prihodek od prodaje storitev je bil lani na letni ravni višji za 4,3 odstotka, gostinska podjetja pa so ustvarila dobiček v višini 13,9 milijona evrov; leta 2014 so imela denimo 31,5 milijona evrov izgube. Še bistveno boljši so rezultati v turizmu, kjer je Slovenija lani z 8-odstotno rastjo prvič presegla deset milijonov prenočitev, ob tem pa je bilo prav tako rekordnih skoraj štiri milijone prihodov turistov ali 11 odstotkov več kot leto prej.
Delodajalci valijo krivdo na sindikate
Majda Dekleva, direktorica Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZ), zavrača trditve, da je zbornica enostransko prekinila socialni dialog. »Po dolgih pogajanjih s sindikati smo februarja podpisali novo kolektivno pogodbo, ki določa tudi minimalno višino regresa za letni dopust in višino najnižjih osnovnih plač. Ker je panožna kolektivna pogodba le osnova, smo seveda pričakovali, da bodo sindikati dogovore konkretizirali 'na terenu' v podjetniških kolektivnih pogodbah, namesto tega pa so sredi aprila poslali predlog za nova pogajanja,« je povedala Dekleva. Pobudo so zavrnili, ker bi moral predlog »vsebovati dokazljive izračune«, poleg tega pa so prepričani, da je zahteva za nova pogajanja le šest tednov po podpisani pogodbi »nerazumna«.
Direktorica TGZ priznava, da je neskladje med povprečno plačo v gostinstvu in povprečno plačo v državi veliko (prva dosega le 68 odstotkov druge), a pri tem opozarja, da znaša dodana vrednost v gostinstvu le 62 odstotkov povprečja Slovenije, ob tem pa čistega dobička v večini panog turizma in gostinstva menda sploh ni – izjema naj bi bili le avtokampi, catering, športne dejavnosti, igralnice. Sicer pa Deklevova ključni vzrok za nizke plače v gostinstvu pripisuje davčni politiki. »Turistično gostinska zbornica je vladi že večkrat posredovala svoje predloge za davčno razbremenitev plač ali vsaj božičnice, vendar neuspešno,« pravi.
