Ena od njih je večje število izstopov in odmikov od politike SDS v zadnjih mesecih. Čeprav skušajo v vrhu stranke odhajajoče prikazati kot oportuniste, povezane z »rdečim božanstvom iz Murgel«, so pri tem celo v lastnih vrstah precej neuspešni. Tvite s takšno vsebino pohvalijo le najradikalnejši predstavniki SDS, nekateri bolj umirjeni pa javno poudarjajo, da bi morali biti vodilni v stranki sposobni tudi samokritike.
Druga okoliščina, ki Janše nikakor ne more veseliti, je, da odhajajoči in nezadovoljni kot razlog za izgubo zaupanja ne navajajo posameznih dogodkov, temveč Janšev nenehni ideološki boj, radikalnost njegove politike in avtoritarno vodenje stranke. Izpostavljajo torej to, na čemer Janševa politika temelji, oziroma to, kar Janez Janša je.
Da je Janševa moč omajana, kažejo tudi ravnanja njegovih nekoč zvestih partnerjev, na primer izjava predsednice Nove Slovenije o nujnosti več demokracije na desnici. Novakova namreč omenjenih besed ni izrekla v intervjuju za kakšen po Janševi oceni prostituiran medij, temveč mu jih je zabrusila na njegovem terenu: na shodu njegovih najbolj gorečih privržencev, ki »osvobajajo« Slovenijo pred begunci, komunisti, rdečim sodstvom...
Omenjeno dogajanje sicer resne krize SDS (nujno) še ne napoveduje, zagotovo pa se bo Janševa prevlada na desnici končala, če bo izgubil tudi četrte zaporedne državnozborske volitve. Zato se skuša temu na vsak način izogniti; tudi z ustanavljanjem novih strank, ki bi, povezane v nekakšen novi Demos, desnici zagotovile zmago, njemu pa nesporen primat v tem delu političnega prostora. Vendar je lahko tak projekt za Janšo dvorezen meč. Če bo to, da gre zgolj za Janševe satelite, zelo očitno, nove stranke prav veliko glasov ne bodo dobile. Janševi privrženci bodo sicer še naprej volili SDS, tiste, ki so se zaradi sedanje situacije na desnici pasivizirali, pa bodo tudi sateliti težko nagovorili. Če pa katera od novih strank ne bo izpostava SDS in bo na volitvah nastopila s prepričljivo ekipo ter umirjeno konservativno politiko, bi lahko resno ogrozila prav Janšev primat na desnici. Omajana moč prvaka SDS bi ji pri tem samo pomagala.
Zmago SDS na prihodnjih volitvah lahko prineseta dva scenarija. Prvi je, da pomembno spremeni samo sebe. Da torej preseže sedanje ideološke boje in začne uresničevati bolj umirjeno desnosredinsko politiko. A se zdi takšna preobrazba SDS, dokler bo na njenem čelu Janez Janša, malo verjetna. Druga možnost za slavje slovenskih demokratov na prihodnjih volitvah pa je, če postane Janša še znatno šibkejši in bi se zdela njegova zmaga nedosegljiva. V obeh primerih je namreč mogoče pričakovati, da bi se levica pasivizirala in da torej volitev ne bi ponovno odločil antijanševski sindrom.
