Nekdanji diplomat Peter Toš takšni rešitvi pritrjuje, strokovnjak za mednarodno pravo dr. Davorin Rudolf iz Splita pravi, da se dve državi o njej vsekakor lahko pogovarjata, Rudolfov hrvaški kolega dr. Davor Vidas pa je, nasprotno, prepričan, da bi kondominij le zmanjšal možnosti za rešitev spora in dolgoročno še poslabšal odnose med državama. Dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici takole razmišlja o kondominiju: »V primeru bona fide (dobro vernih) namenov obeh držav je to ta hip najprimernejša oblika rešitve mejnega spora. Upoštevaje pretekli razvoj dogodkov pa kondominij, žal, ni realna opcija.«

Bi kondominij ali sovladje v Piranskem zalivu lahko razrešilo mejni spor med Slovenijo in Hrvaško? Dr. Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici meni, da je to ta trenutek najprimernejša oblika rešitve mejnega spora. "Toda upoštevaje minuli razvoj dogodkov kondominij, žal, ni realna opcija. Zanj sta namreč potrebna dva, saj skupno upravljanje ni mogoče, če med državama ni medsebojnega zaupanja in resnične zavezanosti, da na določenem področju delujeta v dobri veri ter v skupno dobro na dolgi rok," pojasnjuje Avbelj.

Kaj je sploh kondominij? Pojem izhaja iz latinske besede condominio in dobesedno pomeni skupno oblast nad določenim območjem, v mednarodnopravnem kontekstu pa, da dve ali več držav na nekem ozemlju skupaj izvajajo suveren pravni, politični in ekonomski nadzor, ne da bi si to ozemlje razdelile. Gre za izvrševanje enakih pravic in obveznosti nad tem ozemljem.

"Kondominij je predlagal že Rupel"

Značilni primer kondominija je rešitev mejnega spora med Nikaragvo, Hondurasom in Salvadorjem v zalivu Fonseca na pacifiški obali, drug primer je Kaspijsko morje. Kondominij je uveljavljen tudi na delu Bodenskega jezera na meji med Švico, Nemčijo in Avstrijo, prav tako v majhnem zalivu Figuier med Francijo in Španijo na Atlantiku... Zakaj torej ne kondominij tudi v Piranskem zalivu?

Dr. Davorin Vidas, hrvaški strokovnjak za mednarodno pravo ter direktor Oddelka za pomorstvo in pomorsko pravo na Inštitutu Fridtjof Nansen v Oslu, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina med drugim dejal, da bi se o kondominiju znotraj Piranskega zaliva lahko pogovarjali, saj imata tam obe državi svojo obalo, zato bi vsaka od njiju nekaj dala in nekaj dobila. A ker se nerešeno vprašanje razmejitve teritorialnega morja Hrvaške in Slovenije nanaša na veliko večjo morsko površino zunaj zaliva kot v njem, pa bi, tako pravi Vidas, v tem primeru samo Hrvaška nekaj dala, samo Slovenija pa nekaj dobila.

Akademik dr. Davorin Rudolf, ki je dolga leta vodil hrvaške pogajalce za mejo s Slovenijo, nam je povedal, da mu je že v začetku 90. let prejšnjega stoletja kondominij v Piranskem zalivu predlagal takratni slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, in sicer na sestanku v Ljubljani. "Po vrnitvi v Zagreb sem to ponudil svoji vladi in bili smo pripravljeni resno preučiti takšno rešitev, seveda izključno za Piranski zaliv (Rudolf ga imenuje Savudrijski zaliv, op. p.). Toda v Ljubljani se je potem zamenjala vlada, ki je takšen predlog zavrnila, kritiziral pa ga je celo sam Rupel, ki takrat ni bil več v vladi," spomni Rudolf. To potrjuje tudi intervju za Dnevnik (11. marec 2000), v katerem je Rupel, ki je bil takrat vnovič zunanji minister, dejal, da se mu kondominij ne zdi dobra rešitev. "Stvari je treba pravno in dokončno urediti. Dobro bi bilo torej, da se zmenimo, kje je meja, kaj je naše in kaj njihovo, in to ni tako zelo težko. Naš parlament je sprejel precej zavezujoče sklepe v zvezi s celovitostjo Piranskega zaliva in vsak minister, ki bi rekel, da pristane na kondominij, bi si v tistem trenutku podpisal odstopno izjavo ali pa bi bil zrel za interpelacijo," je leta 2000 dejal Rupel.

Je Piranski zaliv lahko zgodovinski zaliv?

Skupni nadzor nad Piranskim zalivom sta februarja 2006 predlagala tudi mlada slovenska pravnika Jernej Letnar Černič (trenutno dela v uradu evropskega varuha človekovih pravic v Strasbourgu) in že omenjeni Matej Avbelj. Avbelj je prepričan, da bi se kondominij smel raztezati le na spornem delu Piranskega zaliva, to je na območju južno od sredinske črte proti hrvaški obali. Uvedba kondominija v vsem Piranskem zalivu pa bi bila za Avblja nesprejemljiva. "V tem primeru bi Hrvaška dobila tudi tisto, kar je nesporno slovensko in česar sploh ne zahteva," je na portalu družbe IUS Software 22. maja 2009 zapisal Avbelj.

Jernej Letnar Černič pa je v prispevku Kondominij v Piranskem zalivu, ki je bil januarja letos objavljen v mesečniku za kulturo, politiko in gospodarstvo Ampak, spomnil, da kondominij morskih voda že obstaja v zalivu Fonseca, ki ima status zgodovinskega zaliva. Tam tri obalne države (Honduras, Nikaragva in Salvador) enakopravno izvajajo oblast nad zalivom, vse tri pa imajo tudi dostop do odprtega morja, ki ga Honduras brez kondominija in upoštevanja načela pravičnosti ne bi imel.

Toda dr. Rudolf trdi, da primerjava Fonsece s Savudrijskim zalivom ni mogoča, saj je Fonseca zgodovinski zaliv, Savudrijski pa ne. "Zgodovinski zaliv je mogoč le, če vse obale takega zaliva pripadajo samo eni državi," pojasnjuje Rudolf. Jernej Letnar Černič pa meni, da je tudi za vode v Piranskem zalivu mogoče ugotoviti, da so zgodovinske in da gre torej za zgodovinski zaliv.