»Obstaja možnost, da še letos rešimo vprašanje, ki ta hip obremenjuje obe državi. To sta vstop Hrvaške v EU in dogovor o rešitvi meje,« je po včerajšnjem prvem srečanju z novo hrvaško premierko Jadranko Kosor dejal predsednik slovenske vlade Borut Pahor. Da bi to dosegli, bosta državi okrepili sodelovanje, zlasti na ravni zunanjih ministrov in po potrebi tudi predsednikov vlad, ter pogovore »skrili« pred javnostjo. Pot do tako optimističnega razpleta naj bi, tako Pahor, tlakovalo prav včerajšnje srečanje v idiličnem dvorcu Trakošćan, ki je last hrvaške vlade. Glede na to, da se je takšnih optimističnih srečanj v vladnih dvorcih obeh držav v 18 letih zvrstilo že kar nekaj, je upati, da državama ne bo prej manjkalo dvorcev, preden bosta rešili mejni spor.

Tako optimistična sta bila po včerajšnjem prvem srečanju, odkar ima Hrvaška novo predsednico vlade, premierja obeh držav Borut Pahor in Jadranka Kosor. Prve pol ure sta se posvetila le drug drugemu, saj sta se pogovarjala na štiri oči. Sledil je še enourni sestanek delegacij obeh vlad.

VIDEO: Pahor po srečanju z Jadranko Kosor rešitev mejnega spora napoveduje že letos

Po njem je Kosorjeva dejala: "Pogovori so bili zelo odkriti, konkretni in odločni. Verjamem, da smo z njimi odprli novo stran v reševanju trenutnih problemov in našli pot, po kateri bomo šli. Na srečanju sem poudarila, da je strateški cilj Hrvaške vstop v EU. Slovenija in Hrvaška sta prijateljski državi, zato bomo storili vse, da rešimo odprta vprašanja." Pahor pa je ocenil, da so včeraj s Kosorjevo in sodelavci našli pot za to, da bosta vladi ob veliko intenzivnejšem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi premierjev, vendar ne vedno pred kamerami, okvirno rešitev, ki sta jo že dosegli, do jeseni uskladili s potrebnimi podrobnostmi in rešili še nekatera nerešena vprašanja.

Za katera nerešena vprašanja in za kakšne podrobnosti gre, novinarji nismo izvedeli, saj premierja na naša vprašanja nista odgovarjala. Kaj sta se dogovorila na štiri oči, pa ne ve niti uradni govorec hrvaške vlade Zlatko Mehun. "Nista bila razpoložena, da bi povedala kaj več, kot sta povedala v uradni izjavi medijem," je poudaril Mehun. Je pa prepričan, da premierja po sestanku ne bi bila tako optimistična, če ne bi imela "kritja" za to.

Borut Šuklje, zelo dober poznavalec Hrvaške in razmer na Balkanu nasploh, pravi, da bo o tem, ali je optimizem Kosorjeve in Pahorja upravičen, mogoče soditi šele, ko bo "dešifrirana" Pahorjeva trditev, da so nekatera vprašanja tudi po tem sestanku ostala nerešena. "To je ključnega pomena, in dokler ne vemo, kaj je ostalo nerešeno, ni mogoče oceniti, koliko je možnosti, da bi državi spor rešili do konca tega leta." Šukljetu se zdi pomembno tudi to, da je včerajšnje srečanje potekalo z veliko bolj prijateljskim besednjakom, kot ga je februarja letos na Mokricah uporabljal nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader. "Je pa še ena pomembna razlika: Sanader je bil nesporni gospodar hrvaške vlade in koalicije. In če bi se odločil za morebitno novo rešitev v sporu s Slovenijo, bi jo bil sposoben tudi izpeljati. Za novo premierko pa ne vemo, kakšen je njen položaj v koaliciji in kakšen manevrski prostor ima pri iskanju novih rešitev," opozarja Šuklje.

Ivo Vajgl, donedavni predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, ocenjuje, da bosta državi s Kosorjevo na čelu vlade lažje dosegli dogovor, kot bi ga s Sanaderjem. "Politiki, ki se leta vkopavajo na nepopustljivih stališčih, ne morejo prispevati k rešitvi problemov," je prepričan Vajgl. Podpira tudi odločitev vlad, da se bosta v prihodnje pogovarjali, kot se je izrazil, daleč od pozornosti javnih medijev in tistih politikov, ki ne želijo prispevati k nikakršni rešitvi. Vajgl meni, da je prav, da se v pogovore vključijo tudi strokovnjaki. "Še pomembneje pa je, da se izključijo tisti, ki so ovirali kakršen koli razumen kompromis. S tem mislim predvsem na akterje pogajalskih skupin v času vlad Iva Sanaderja in Janeza Janše," je dodal Vajgl.