Diplomat Peter Toš upa, da bosta vladi res ubrali to pot. "Takšna rešitev ne spreminja stališč niti ene niti druge države. Sloveniji omogoča prost vstop v odprto morje in razširitev morskega območja za ribarjenje, obenem pa Hrvaški ne zožuje njenega teritorialnega prostora in ne omejuje stika njenega teritorialnega morja z italijanskim teritorialnim morjem," meni Toš

Še vedno je uganka, o čem sta premierja slovenske in hrvaške vlade Borut Pahor in Jadranka Kosor minuli petek govorila in se (menda) dogovorila na štiri oči v dvorcu Trakošćan. Hrvaški Nacional je poročal, da naj bi začela hrvaška vlada na podlagi tega srečanja iz pristopnih pogajanj z EU kmalu umikati sporne dokumente, ki po mnenju Slovenije prejudicirajo mejo med državama. Kosorjeva pa je včeraj optimistično napovedala, dabodo petkovi pogovori s Pahorjem v "doglednem času" (do konca avgusta naj bi se premierja dogovorila za naslednje srečanje) pripeljali do umika slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU. A s podrobnostmi s trakošćanskega srečanja niti Kosorjeva niti Pahor ne nameravata seznaniti javnosti.

Peter Toš, predsednik kluba nekdanjih diplomatov, ki je pred leti vodil mešano slovensko-hrvaško komisijo za ureditev mejnih vprašanj, meni, da je odločitev, da se pogovori o rešitvi mejnega spora umaknejo iz javnosti, pravilna. "Mislim, da imajo državljani ene in druge države mejnega spora prek glave. Dozorel je čas, da se poišče dokončna rešitev. In delim optimizem s premierjem Pahorjem, da je to mogoče doseči do konca tega leta," poudarja Toš. Prepričan je, da je tiha diplomacija najboljša pot za to. "Vsi pomembni državni sporazumi so se praviloma dosegali s tiho diplomacijo. Spomnite se, kako je Jugoslavija sklepala osimski sporazum - dokler ni bil usklajen do zadnje točke, ni prišel v javnost. V javnost je prišel kot uspešen kompromis obeh strani. Seveda pa se vedno najdejo posamezniki in skupine, ki se z rešitvijo ne strinjajo, zato bo tako najverjetneje tudi pri slovensko-hrvaškem mejnem sporazumu," napoveduje naš sogovornik.

Borut Pahor je po srečanju v Trakošćanu dejal, da so tam tlakovali pot, ki daje upanje, da bo mejni spor rešen še letos. So morda tlakovali pot kondominiju, ki je po Toševem prepričanju najoptimalnejša rešitev za ureditev meje na morju? "Upam, da bodo pogovori med slovensko in hrvaško vlado šli v tej smeri, saj menim, da je to rešitev, ki ne spreminja stališč niti ene niti druge države. Sloveniji omogoča prost vstop v odprto morje in razširitev morskega območja za ribarjenje, hkrati pa Hrvaški ne zožuje njenega teritorialnega prostora in ne omejuje stika njenega teritorialnega morja z italijanskim teritorialnim morjem," našteva diplomat Toš. Prepričan je tudi, da sta Slovenija in Hrvaška mejni spor sposobni rešiti sami, brez vmešavanja tretjega, sploh zdaj, ko ima naša južna soseda novo predsednico vlade. "Nova metla na novo pometa, zato je to možnost, ki jo je vredno izkoristiti," meni Toš.

Dodaja, da to, da se Slovenija in Hrvaška o tako perečih vprašanjih, kot je meja, pogajata in pogovarjata pred eno in drugo javnostjo, pri ljudeh povzroča določene stiske. To lahko pri bolnih posameznikih po Toševem prepričanju pripelje do tega, kar je pred kratkim storil vukovarski vojni veteran Josip Zagajski, ko se je, oprtan z ročnimi bombami, namenil v Ljubljano, da bi obračunal s premierjem Pahorjem.

Tudi evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je do pred kratkim vodil parlamentarni odbor za zunanjo politiko, meni, da morata slovenska in hrvaška vlada delati tako, "kot se dela v resni diplomaciji: z dobrimi strokovnimi podlagami in s sodelovanjem ljudi, ki jim je več do dosege cilja v interesu države kot do lastne promocije". Podobno razmišlja tudi tiskovni predstavnik hrvaške vlade Zlatko Mehun, ko pravi: "Ko gre za reševanje tako občutljivih vprašanj, je po mojem bolje, da se to počne na štiri oči, ko je dogovor dosežen, pa se o njem obvesti javnost."