Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so socialnim partnerjem na prvem neformalnem srečanju predstavila izhodišča pokojninske reforme, ki jih je vlada sprejela aprila. Vladni predlog nosi oznako zaupano, zato partnerji o izhodiščih še ne želijo javno konkretneje govoriti.
Ključno izhodišče ostaja, da bo 40 let delovne dobe dovolj za starostno upokojitev in se torej ne spreminja, je potrdil državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija. »Cilj sprememb je zagotoviti blaginjo upokojencev ob dolgoročni vzdržnosti sistema in povečanju zaupanja vanj. Znižanje stopnje tveganja revščine, sploh pri tistih skupinah, ki so najbolj temu izpostavljene, kot so invalidi in samski upokojenci, je definitivno na prvem mestu,« je poudaril. Tako sindikalna kot delodajalska stran sta pozdravili obuditev dialoga, a pogajanja bodo še dolga.
Dvig starosti in daljše obdobje izračuna
Po neuradnih informacijah je v internem gradivu, ki so ga pridobili na Radiu Slovenija, predviden postopen dvig starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine s 60 na 62 let oziroma s 65 na 67 let od leta 2028 naprej za tri mesece na leto vse do leta 2035.
Druga predlagana sprememba je podaljšanje referenčnega obdobja, ki je osnova za izračun pokojnine, in bi se s 24 podaljšalo na 40 let z izločitvijo katerih koli, ne nujno zaporednih, najslabših petih let.
Odmerni odstotek naj bi se na drugi strani dvignil s sedanjih 63,5 na 65,5 odstotka za 40 let delovne dobe.
Predviden je tudi dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 odstotkov in spremembo načina usklajevanja.
Vlada predlaga izenačitev višine prispevnih stopenj, in sicer bi se postopoma zviševala prispevna stopnja delodajalca in zniževala prispevna stopnja zavarovanca, tako da bi leta 2030 tako za delavca kot delodajalca prispevna stopnja znašala 13 odstotkov. Skupna prispevna stopnja bi se z obstoječih 24,35 dvignila na 26 odstotkov.
Ta predlog je najbolj zmotil delodajalce. »Nismo veseli vsega, kar smo slišali. Izenačitev prispevnih stopenj je nekaj, česar v celotni luči prispevkov na plačo v Sloveniji, ki je že sedaj z 39 odstotki druga najvišja v Evropi, ne podpiramo, se bomo pa pogovarjali,« je dejal Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije. Pomembno se mu zdi tudi, kako bo urejen prehod v upokojenski status in da se bo tam, kjer je to možno, smiselno in obstaja volja obeh strani, delo nadaljevalo. Zavzel se je tudi za transparentnost postopka, da ne bo »navalov v upokojevanje. Zelo jasno je potrebno komunicirati stvari, da bo vsak posameznik vedel, pri čem je in kaj ga čaka.«
Na sindikalni strani pa Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, izpostavlja, da je zanje ključna višina dostojne pokojnine. »Za nas je cilj, od katerega je vse odvisno, dogovor o višini odmernega odstotka, kjer je naše pričakovanje 70 odstotkov od osnove za odmero pokojnine.«
Načelo vsako delo šteje
Glede drugega stebra je v izhodiščih zapisano, da bi bilo smiselno razpravljati o samodejni vključitvi v drugi steber vseh zaposlenih, ki so že zavarovani v prvem. Predlagana je postopna izenačitev prostovoljnega prispevka zaposlenega s prispevkom delodajalca. Kar pomeni, da bi imel vsak zaposleni pravico v drugi steber vplačati del bruto plače, delodajalec pa bi to plačilo izenačil.
Uveljavili bi tudi načelo vsako delo šteje, kar bi pomenilo, da bi zavarovanci, ki opravljajo kakršno koli delo, zaposlitev ali dejavnost, iz vsakega dohodka plačevali tudi polne prispevke. Poleg tega bi zvišali zavarovalne osnove za samostojne podjetnike iz sedanjih 75 na 86 odstotkov dohodkov. Odstranili bi zgornjo mejo prispevne osnove pri samozaposlenih, družbenikih in kmetih.
Do prvega srečanja socialnih partnerjev je prišlo še pred ponovno vzpostavitvijo socialnega dialoga v okviru socialno-ekonomskega sveta, ko se bo začel tudi formalni postopek usklajevanja. Prva seja je predvidena prihodnji teden, še pred tem pa morajo vsi trije partnerji podpisati usklajeno deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga ter novelirana pravila o delovanju ESS. Predvidoma naj bi jo podpisali v ponedeljek.
Slovenijo priganjajo zaveze iz načrta za okrevanje in odpornost, toda Feketija zagotavlja, da časovni vidik ni tisti, ki bi lahko ogrozil črpaje sredstev in da nimajo absolutnega časovnega pritiska. »Pričakujemo prve odzive socialnih partnerjev in potem nadaljevanje dialoga in pogajanj v naslednjega vsaj pol leta. Vsebini bomo dali prednost pred kakršnimkoli rokom,« je poudaril. Predlog pokojninske reforme naj bi vlada v zakonodajni postopek posredovala v začetku prihodnjega leta.
