Vojko Volk, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba, je v odmevnem članku Wall Street Journal odigral pomembno vlogo. Novinarjem ameriškega časopisa je Volk pojasnjeval okoliščine, v katerih je slovenskim varnostnim organom uspelo aretirati Ano Valerevno Dulcevo in Artjoma Viktoroviča Dulceva, elitna agenta ruske obveščevalne službe SVR.
Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo je na sumljivi par opozorila obveščevalna agencija zavezniške države, ki je WSJ ne imenuje. »Sodelovali smo v največji tajnosti,« je izjavil Volk. Časnik je ob tem opisal tajno prisluškovanje, spremljanje spletnih komunikacij in druge oblike nadzora, kar je segalo tudi v Argentino.
Dnevnik je včeraj razkril, da je slovenskim obveščevalcem skozi prste spolzel Ivan Vasiljevič Popov. Uradno je bil dopisnik ruske tiskovne agencije TASS. Neuradno naj bi bil, tako kot zakonca Dulcev, časnik SVR. Dnevnik je zanimalo, kaj ima Volk povedati o tem primeru. Volk na Dnevnikova vprašanja ni odgovoril. Konkretnih odgovorov na postavljena novinarska vprašanja prav tako nismo dočakali od ministrstev za notranje in zunanje zadeve.
»Slovenska obveščevalno-varnostna agencija v okviru svojih zakonskih pooblastil in nalog spremlja vse oblike tveganj in groženj za nacionalno varnost Republike Slovenije ter izvaja ustrezne ukrepe,« je v njunem imenu sporočil urad vlade za komuniciranje. »Podatki, ki jih agencija pridobi v okviru izvajanja nalog iz 2. člena zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, so tajni in jih agencija ne posreduje v objavo ter javno ne komentira. Agencija je o vseh aktivnostih v zvezi s tem primerom že obvestila Komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.«
V torek, pred objavo članka, se je v molk zavil obrambni minister Marjan Šarec, ki je bil v osrčju zanimanja domnevnega ruskega agenta. Popov je namreč prišel v Slovenijo v času, ko je Šarec prevzemal politične vajeti. Udeležil se je več dogodkov, na katerih so bili navzoči člani Šarčeve vlade. S Šarcem je septembra 2019 celo opravil daljši intervju.
Šarca zmotila neetična krinka ruskega agenta
Kot je mogoče razbrati iz Šarčeve izjave za javnost, ga je šele Dnevnik seznanil z okoliščino, da je leta 2019 imel bližnji stik z domnevnim ruskim agentom. Pravi, da ga je novica presenetila. »Tudi danes imamo gotovo mnogo takšnih in drugačnih pripadnikov tujih služb pod krinko. Neetično je in nemoralno, da so novinarji pripadniki tovrstnih služb,« je bil izmuzljiv Šarec.
Pogovora z ruskim dopisnikom TASS se ne spominja dobro. »Intervju je potekal pred uradnim obiskom v Moskvi, to je običajna praksa novinarskih hiš,« je dejal. Danes bi ravnal drugače, zagotavlja, razmere je namreč po njegovih besedah bistveno spremenil ruski napad na Ukrajino februarja 2022. Čeprav je že septembra 2019 premier Šarec pojasnjeval svoje stališče do protiruskih sankcij EU, uvedenih po okupaciji Krima.
»Ali dopuščate možnost njihove revizije v bližnji prihodnosti?« ga je vprašal »novinar« Popov. »Za Slovenijo sta ključnega pomena načelo multilateralizma in spoštovanje mednarodnega prava. Tudi mi smo del Evropske unije in seveda se moramo kot del EU držati stališča združevanja. Kljub temu pa nekatere države EU, med njimi tudi Slovenija, sodelujejo z Rusko federacijo na gospodarskem področju – na področjih, ki niso predmet sankcij. Hkrati Ljubljana vedno podpira mirno reševanje sporov. Te sankcije so nastale zaradi ukrajinskega konflikta,« mu je leta 2019 odgovoril Šarec.
O čem je Šarec klepetal s Popovom?
O čem se je Šarec s Popovom še neuradno pogovarjal, pred intervjujem in po njem? Mu je zaupal občutljive informacije? »Dajte no, kje pa, še vam jih ne, kaj šele, da bi jih tujim novinarjem,« se je novinarskemu vprašanju smejal Šarec.
Preseneča, da naj bi v slovenskem političnem vrhu šele iz Dnevnikovega pisanja izvedeli za stike nekdanjega premierja in članov njegove vlade z domnevnim ruskim vohunom. O izgonu Popova – in o ruskih povračilnih ukrepih – so namreč že prejšnji teden obširno poročali avstrijski mediji. V njih sicer ni bilo omenjeno, da je bil Popov nekoč dopisnik iz Slovenije. Vendar je ta podatek javno dostopen, njegovo ime je bilo v registru tujih dopisnikov v Sloveniji.
Ivan Vasiljevič Popov je bil z odločbo ministrstva za kulturo z dne 10. decembra 2018 vpisan v register tujih dopisnikov. Ministrstvo je zatem še z dvema odločbama podaljšalo dovoljenje za opravljanje dejavnosti obveščanja do 10. decembra 2021. »Po tem datumu ni več prosil za podaljšanje,« je Dnevniku pojasnilo ministrstvo. Kot smo poročali, je položaj dunajskega dopisnika TASS zasedel v letu 2023.
Kako so Putinovi krti spodkopali avstrijsko politično krajino
Avstrijsko demaskiranje domnevnega agenta Popova je še eno iz vrste šokantnih (medijskih) razkritij, kako zelo je ruskim obveščevalnim službam uspelo spodkopati avstrijsko politiko in njen varnostni aparat. Afere so si sledile druga za drugo, vsaka je bila bolj neverjetna kot prejšnja. Med najodmevnejšimi je afera Marsalek. Jan Marsalek je bil nekoč izvršni direktor plačilnega podjetja Wirecard, ki je sodilo v skupino najprestižnejših nemških delniških družb. Dokler se ni izkazalo, da so bile njegove bilance ponarejene in da je v njih zevala večmilijardna luknja. Propad Wirecarda je bil najhujša finančna afera v novejši nemški zgodovini. Danes 44-letni Marsalek je pred organi pregona pobegnil v Rusijo, Nemčija ga neuspešno išče z mednarodno tiralico. V Rusiji uporablja lažno identiteto pravoslavnega duhovnika.
Ruski plačanci s slovenskimi potnimi listi
Marsalek je več let imel dvojno življenje. Ni bil zgolj menedžer finančnega podjetja z več tisoč zaposlenimi, temveč tudi vpliven sodelavec ruskih obveščevalnih služb GRU in FSB. Med drugim je organiziral in financiral delovanje kriminalne združbe, ki je vohunila za Rusijo. Njeni člani, bolgarski državljani, so uporabljali tudi slovenske potne liste. Aretirali so jih v Veliki Britaniji, sojenje še ni končano.
Pri pobegu sta Marsaleku pomagala dva nekdanja uradnika avstrijske obveščevalno-varnostne službe, in sicer nekdanji vodja protivohunske službe Martin Weiss in njegov sodelavec Egisto Ott. Njima je asistiral nekdanji poslanec avstrijske svobodnjaške stranke FPÖ Thomas Schellenbacher. Otta so aretirali konec marca. Weiss se pred organi pregona skriva v Dubaju.
Nekdanja zunanja ministrica je zdaj Putinov trol
Na Dunaju so tudi številni drugi Putinovi obveščevalci vohunili za novinarji, umetniki in ruskimi disidenti – pred očmi domačih obveščevalnih agencij, ki so morale s premalo osebja in sredstev opazovati dogajanje. Pomembno vlogo je pri tem imela tudi svobodnjaška FPÖ. Leta 2016 – torej že po ruski okupaciji Krima – je sklenila sporazum o prijateljstvu s stranko Vladimirja Putina Enotna Rusija. Tedanja zunanja ministrica Karin Kneissl (FPÖ) je leta 2018 na svojo poroko na južnoštajersko vinsko cesto povabila Putina in pokleknila pred njim. Kneisslova je nekaj let sedela v upravnem odboru ruskega naftnega velikana Rosneft, lani se je odselila v Sankt Peterburg, njene konje so v Putinovo rojstno mesto pripeljali z ruskim vojaškim letalom. V družbenih medijih se slika kot žrtev zahoda in širi Putinovo propagando.
