Pri tej obravnavi pa poslanci pozabljajo na sistemski zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki v svojem 95. členu določa, da se letni dodatek izplačuje v dveh višinah. Ta člen tudi v svojem zadnjem odstavku določa, da se znesek letnega dodatka določi v zakonu o izvrševanju proračuna.
Ne daje pa pooblastil odločevalcem, da se v zakonu o izvrševanju letnega proračuna določi tudi število različnih izplačil letnega dodatka, saj je z zakonom jasno opredeljeno, da se le-ta izplača v dveh višinah. Torej, že same določbe 95. člena jasno sporočajo, da je zakon o izvrševanju proračuna podrejen sistemskemu zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katerega čistopis je bil objavljen v uradnem listu RS 48/2022 dne 4. 4. 2022.
Večkrat sem prek medijev že opozarjal odločevalce in vlado Roberta Goloba, da z zakonom o izvrševanju proračuna (izvedbeni zakon) kršijo zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (sistemski zakon), kar po mojem mnenju ni dopustno. Zato tudi stranka SDS s svojim predlogom sprememb in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katerimi bi se uzakonila božičnica, nadaljuje s kršenjem sistemskega zakona, saj je za osnovo božičnice predlagala 50 % izplačanega letnega dodatka v petih višinah, za kar pa ne obstaja podlaga v sistemskem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Kot je v razpravi poudaril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti gospod Igor Feketija, je bil letni dodatek uveden v zakonodajo za namene rekreacije upokojencev, s sprejemom zloglasnega zakona o uravnoteženju javnih financ (Zujf) pa je bil spremenjen v dodatek za popravljanje že tako zaskrbljujočega socialnega položaja upokojencev, ki se je brez ustrezne zakonske podlage začel izplačevati v petih višinah namesto v dveh, kot to določa sistemski zakon. Vlada Roberta Goloba s to prakso nadaljuje, čeprav je bila na to nepravilnost opozorjena in pozvana z več strani, da naj spoštuje veljavno zakonodajo.
Poslance, predsednico državnega zbora, ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predsednika vlade zato javno sprašujem, čemu služijo zakoni, če se potem zavestno kršijo s strani odločevalcev in s strani izvršne veje oblasti. Naj javnosti odgovorijo tudi vsi predstavniki politične elite in predstavniki vseh političnih strank, tako parlamentarnih kot tudi ostalih, kako razumejo pravno državo, če se državljani ne moremo zanesti na izvajanje sprejetih zakonov.
Politika je v času samostojne Slovenije storila številne krivice upokojencem, najbolj ranljivi skupini v naši državi. Nekatere bi se dale popraviti, pa v Sloveniji med svojimi izvoljenimi predstavniki ne moremo zaznati politične volje, da bi to storili. Zato pozivam vse, da naj se vzdržijo vsaj povzročanja novih krivic na podlagi populističnih in z ničemer podprtih predlogov oziroma ukrepov.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
