Aprilska pobuda predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič je bila utemeljena. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je izpeljala postopek predhodnega preizkusa in preučila samostojno podjetništvo ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Ugotovitve KPK so potrdile domneve, da je Klemen Jaklič kršil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). 

Kršil dvakrat, kaznovan bo enkrat

Jaklič bi namreč moral decembra 2017 ustavnemu sodišču sporočiti, da se je registriral kot samostojni podjetnik (Visokošolski sodelavec, Klemen Jaklič, s. p.). A tega ni storil. Ustavnega sodišča marca letos tudi ni obvestil o tem, da je zaprl svoj s. p., ki je bil registriran na domačem naslovu njegovih staršev v Murglah. S temi dejanji je dvakrat kršil omenjeni zakon.

»ZIntPK namreč v 35. členu določa, da morajo funkcionarji (kamor sodijo tudi ustavni sodniki) organu, pri katerem opravljajo funkcijo, v enem mesecu po nastopu funkcije, nato pa v osmih dneh po vsaki spremembi, posredovati informacije o subjektih, za katere veljajo omejitve poslovanja,« je svojo odločitev utemeljila komisija. To so subjekti, v katerih je funkcionar ali njegov družinski član udeležen neposredno ali prek pravnih oseb. Med takšne subjekte sodijo tudi s. p.-ji.

KPK je zoper dvakratnega doktorja pravnih ved uvedla prekrškovni postopek. Jakliču grozi plačilo od 400 do 1200 evrov globe, vendar izključno zato, ker ustavnega sodišča ni obvestil o zaprtju svojega s. p. Sprožitev prekrškovnega postopka zaradi odprtja s. p. namreč ni več mogoča, saj je od kršitve minilo že več kot dve leti. 

Urška Klakočar Zupančič je ob aprilskem naznanilu izrazila pričakovanje, da bo Jaklič odstopil z mesta ustavnega sodnika, če bo KPK ugotovila kršitev zakona. V začetku junija je še dejala, da obvodi zakonov razkrivajo nizko stopnjo integritete posameznikov, zato bo treba z zakonodajo, vzgledom in vzgojo pokazati, da ni prav, da javni funkcionar, »kot je denimo ustavni sodnik, odpre popoldanski s. p.«. S tem namreč »meče slabo luč na tiste, ki bi morali imeti najvišjo stopnjo integritete.« 

Komisija preverja sodnikovo premoženjsko stanje

Jaklič je doslej zagotavljal, da ne bo odstopil. V postopku pred KPK ima sicer še pravico podati izjavo o vseh dejstvih oziroma okoliščinah prekrška. Komisija sočasno vodi še postopek predhodnega preizkusa na področju premoženjskega stanja ustavnega sodnika, ki v zahodnem predmestju Ljubljane gradi 1,5 milijona evrov vredno stanovanjsko hišo. 

Spomnimo: ustavni sodnik Klemen Jaklič je svojo podjetniško pot zaključil, tik preden je vprašanje dopustnosti njegove pridobitne dejavnosti pricurljalo v javnost. Njegovo podjetništvo je izpostavilo tudi vprašanje, kaj je pravzaprav dovoljeno (ustavnim) sodnikom in kakšen je ustrezen način plačevanja njihovega dodatnega dela v visokem šolstvu.

V 16. členu zakona o ustavnem sodišču piše, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen če gre za dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Jaklič je bil zato prepričan, da ne krši zakona. Obenem je trdil, da se je kot samostojni podjetnik ukvarjal zgolj s predavanji, raziskovalnim delom in da je bil registriran kot visokošolski sodelavec.

Jaklič ni niti visokošolski sodelavec, niti raziskovalec

V Dnevniku smo izpostavili, da po dostopnih podatkih Jaklič ni deloval kot visokošolski sodelavec (asistent, bibliotekar, strokovni svetnik, višji strokovni sodelavec, strokovni sodelavec in učitelj veščin). Jaklič tudi nima statusa raziskovalca. Na Katoliškem inštitutu je sicer habilitiran v naziv rednega profesorja, vendar v skladu z mnenjem visokošolskega ministrstva iz januarja 2010 zasebni visokošolski učitelj ne more svoje dejavnosti v visokem šolstvu opravljati kot samostojni podjetnik. Poslovati mora na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe, na visokošolskem zavodu se sme tudi 20-odstotno zaposliti. 

Zakonsko možnost dopolnilne zaposlitve v sedanjem sklicu izkorišča šest ustavnih sodnikov, vsi so pridobili predpisano soglasje predsednika ustavnega sodišča. Zakaj Jaklič ni izkoristil možnosti 20-odstotne zaposlitve, ampak je raje posloval kot s. p., ni znano. Soglasja predsednika Mateja Acceta ni pridobil, ker je bil, kot je povedal, prepričan, da ga sploh ne potrebuje.

Kdo bo presojal nezdružljivost funkcij ustavnega sodnika in s. p.?

KPK je aprila prejela tudi pobudo za presojo nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika in samostojnega podjetnika Jakliča. Tedaj je ocenila, da ni pristojna za presojo tovrstnih sumov in je primer odstopila državnemu zboru. Mandatno-volilna komisija državnega zbora je zatem prijavo nemudoma vrnila KPK z obrazložitvijo, da državni zbor ni pristojen organ za izvajanje določb nezdružljivosti ne po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, ki to področje sistemsko ureja, ne po zakonu o ustavnem sodišču, ki ureja nekatere primere nezdružljivosti za ustavne sodnike.

Komisija, ki ji predseduje Robert Šumi, je zatem prosila za mnenje pravosodnega ministrstva. Prejela ga ta teden. »Komisija bo odgovor preučila in se nanj odzvala v prihodnjih dneh,« je sporočila KPK in opomnila, da že več let opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij. Zato se zavzema za enotno ureditev. 

S tem v zvezi kaže še opomniti, da komisija pod nobenim pogojem ne bo mogla sprožiti ugotovitvenega in prekrškovnega postopka zoper Jakliča. Domnevno nezdružljivost funkcij je namreč odpravil s tem, ko je ugasnil svoj s. p. 

Postopkov, ki so v teku pred drugimi državnimi organi, ne morejo komentirati, je sporočilo ustavno sodišče.