Ljubezen do nogometa se je pri Antoninu, rojenemu 2. decembra 1948 v Pragi, razvila že v otroštvu, ko je na ulicah češkoslovaškega glavnega mesta pokazal svoj talent. Njegova strast do igre in izjemna nadarjenost sta ga hitro popeljali v svet profesionalnega nogometa. Prve korake v njem je naredil pri lokalnem klubu Bohemians 1905, kjer je hitro postal ključni igralec.

Njegova tehnika, vizija igre in sposobnost branja nasprotnikove obrambe so ga kmalu postavili v ospredje. Bil je napadalni vezist z izjemnim občutkom za igro, ki je vedno znal najti pravo podajo ali zadeti v ključnem trenutku. Prav tako je bil tudi specialist za proste strele. Z igro pri Bohemians 1905 je hitro pritegnil pozornost širše javnosti in postal ljubljenec navijačev. Kar devet let (med letoma 1973 in 1982) je bil član reprezentance Češkoslovaške, v dresu katere je na 59 tekmah zabil 17 golov in z njo postal tudi prvak Evrope.

Poteza, ki je šokirala svet

Leta 1976 je Češkoslovaška na evropskem prvenstvu v Jugoslaviji igrala finale proti Zahodni Nemčiji na znamenitem stadionu Marakana v Beogradu. Tekma se je po rednem delu končala z neodločenim izidom (2:2), zato so odločali streli z bele točke. Panenka je kot zadnji izvajalec svoje ekipe stopil pred nemškega vratarja Seppa Maierja in izvedel potezo, ki je pretresla nogometni svet. Namesto klasičnega močnega strela v enega izmed kotov je elegantno spodkopal žogo, ki je končala v sredini gola, kar je vratarja, ki se je vrgel v levo, pustilo brez možnosti. Po enajstmetrovkah se je tekma končala z izidom 5:3, Češkoslovaška pa je takrat osvojila svoj prvi in sočasno tudi zadnji naslov evropskega prvaka.

Evropska zveza (Uefa) je to njegovo enajstmetrovko označila kot najbolj znano vseh časov. »Rojen je nogometni poet,« so takrat zapisali pri reviji France Football. Antonin Panenka pa je o svojem slavnem strelu dejal: »Nisem želel biti le še eden izmed mnogih. Želel sem ustvariti nekaj posebnega, nekaj, kar bi si ljudje za vedno zapomnili.« Ta strel je sicer veliko vadil že pred tem, saj je pogosto ostajal po treningih in treniral streljanje enajstmetrovk. Pri tem sta z vratarjem večkrat stavila za čokolado ali pivo. Ker je večkrat izgubil, je začel razmišljati o tem, kako bi najlažje ukanil vratarja. Začel je eksperimentirati z različnimi načini izvajanja strelov in sčasoma razvil svojo unikatno tehniko ter tako začel dobivati tudi stave z vratarjem.

»Kot stranski produkt stavnih zmag sem se začel rediti,« je kasneje v šali dejal Panenka. Po uspehu na evropskem prvenstvu je postal svetovno znan. Na naslednjem prvenstvu v Italiji leta 1980 je z reprezentanco osvojil tretje mesto, ko so prav tako po streljanju enajstmetrovk premagali domačine z 9:8. Tudi takrat je bil določen kot zadnji strelec svoje ekipe, vendar po petih krogih še vedno ni bilo zgrešenega strela, prvi pa je šele v deveti seriji zgrešil Fulvio Collovati.

Zvest klubu tudi po karieri

Z igranjem za Bohemians 1905 je nadaljeval vse do leta 1981, za svoj matični klub je v 14 letih zbral 230 nastopov in dosegel 76 golov. Nato se je preselil v Avstrijo, kjer je igral za dunajski Rapid in kasneje za avstrijske nižjeligaške klube, kjer je še naprej navduševal s svojimi potezami. Njegova kariera se je raztezala čez tri desetletja, v katerih je osvojil številne naslove in priznanja. Panenka je ostal zvest svojemu klubu Bohemians 1905 tudi po končani karieri, saj je bil najprej pomočnik trenerja in nato še predsednik. Njegova prisotnost je bila za klub neprecenljiva, saj je s svojim znanjem in izkušnjami prispeval k razvoju številnih mladih igralcev.

Toda Panenka ni bil le izjemen nogometaš, temveč tudi človek z velikim srcem. Bil je znan po svoji skromnosti in dostopnosti. Njegov odnos do nogometa je bil vedno profesionalen, a sočasno prežet s strastjo in ljubeznijo do igre. Njegov prijatelj in soigralec Zdenek Nehoda je o njem povedal: »Antonin je bil vedno nekdo, na katerega si se lahko zanesel. Bil je srce naše ekipe, vedno pripravljen pomagati in podpreti soigralce.« Danes Panenka živi mirno družinsko življenje, vendar je še vedno dejavno vpleten v nogomet in pogosto sodeluje na različnih nogometnih dogodkih, kjer deli svoje izkušnje in znanje. In o nogometu še vedno pravi: »Je več kot le igra. Je strast, način življenja in nekaj, kar nas povezuje.« x