»Magnificov koncert po obremenitvi na enoto površine in časovni obremenitvi močno odstopa od drugih dogodkov, prav tako ni v nobenem parametru primerljiv z Dm tekom za ženske. Ta v večini poteka po utrjenih površinah in na zelenici na veliko manjši površini kot načrtovani Magnificov koncert. Poleg tega Dm tek traja en dan, manj je obiskovalcev, niti ni primerljiva priprava nanj,« je razlike med dogodkoma, ki sta v javnosti pogosto omenjena kot podobna oziroma sprožata vprašanja, zakaj se je ena prireditev v Tivoliju pred kratkim zgodila in zakaj drugi niso izdali soglasja, predstavil mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave, ki je tudi po drugi presoji zavrnil soglasje za izvedbo Magnificovega koncerta v Tivoliju.

Vloga za koncert se po besedah zavoda za varstvo narave po vseh parametrih močno razlikuje od drugih vlog, ki so jih doslej obravnavali. »Po načrtu bi celotno dogajanje trajalo več kot 24 ur, k čemur je treba dodati še od 11 do 13 dni za pripravo in pospravljanje prizorišča. V tem času bi bilo prizorišče tudi ograjeno. Na prireditvi je predvidenih 20.000 obiskovalcev, ki se bodo med koncertom zadrževali na glavnem prizorišču, ki meri 10.000 kvadratnih metrov, kar je v času koncerta obremenitev dva obiskovalca na kvadratni meter. Poleg avditorija je načrtovanih še 10.000 kvadratnih metrov površin za gostinsko in drugo ponudbo. Upoštevati pa je tudi treba, da bo še 2000 kvadratnih metrov površine parka pod opremo,« je dimenzije Magnificovega dogodka povzela naravovarstvena svetnica mag. Karin Gabrovšek. Kot so ugotovili na zavodu za varstvo narave, so tako predvidene obremenitve dolge in intenzivne, zaradi česar bi prišlo do poškodb zelenice, na bolj obremenjenih delih do uničenja, v primeru dežja pred in med koncertom pa bi bile posledice še bolj izrazite.

Zato so iskali možnosti, kako bi travnik lahko zaščitili pred poškodbami. »Ena možnost je bila postavitev začasne tribune, vendar občinski prostorski načrt MOL v parku ne dovoljuje postavitve začasnih tribun in podobnih objektov,« je povedala Karin Gabrovšek. »Druga možnost je bila,« je nadaljevala naravovarstvena svetnica, »prekrivanje trave, kar pa po izkušnjah uniči travno rušo na zelenici.« V zavodu so zato sklenili, da ustreznih omilitvenih ukrepov za zaščito travnika ni. Poleg tega so še opozorili, da morajo kot javni zavod pri svojem odločanju zasledovati tudi javni interes, kar pa je v tem primeru to, da je Tivoli dostopen ves čas in vsem pod enakimi pogoji. Vse to so bili razlogi za zavrnitev soglasja za izvedbo koncerta na tivolski zelenici.

Naravi smo vzeli prostor

»Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je zavarovano območje, kar pomeni, da smo dolžni zasledovati javni interes po ohranitvi parka, zaradi česar je bil leta 2015 sprejet posodobljen odlok o varovanju in usmerjanju dogajanja v krajinskem parku,« je ponovno na uredbo, po kateri zavod za varstvo daje soglasja, tudi za prireditve v parku Tivoli, opozoril Teo Hrvoje Oršanič. Ob tem je še povedal, da se s problemi množičnih dogodkov in njihovimi negativnimi posledicami soočajo v vseh podobnih parkih po svetu in da vsepovsod tovrstne dogodke na različne načine tudi omejujejo. Za primer Ljubljane pa je Oršanič še dejal: »Za množične prireditve smo že dolgo tega naravi vzeli prostor, tam so sedaj Stožice, športna dvorana Tivoli in bežigrajski stadion. Naravi smo vzeli prostor ravno zato, da imamo tam tovrstne dogodke.« Magnifica pa je direktor zavoda pozval, naj premisli, ali ima to nadaljevanje še smisel, kot tudi, da naj premisli o izvedbi dogodka na drugi lokaciji.

Tivoli mora živeti

Ob napovedi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, da bo na julijski seji mestnega sveta predlagal spremembo odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, in sicer, da bi izločili pet lokacij, kjer bi bile po novem prireditve dovoljene brez izdaje soglasja zavoda za varstvo narave, pa je Teo Hrvoje Oršanič dejal: »Mestna občina Ljubljana lahko predlaga spremembo, ki poteka po določenem postopku. Ni vse v domeni le župana in mestnega sveta, temveč tudi drugih institucij, ki se morajo do spremembe opredeliti.« V postopku spremembe aktov o zavarovanju mora Zavod RS za varstvo narave podati strokovne podlage.

Direktor zavoda za varovanje narave Oršanič je včeraj še dejal, da so si »zapomnili izjavo Zorana Jankovića, da mora Tivoli živeti. Česar smo zelo veseli, saj Tivoli mora živeti skupaj z vso svojo floro in favno, vsemi parkovnimi strukturami, naravnimi vrednotami in kulturno dediščino. Zato je bil odlok leta 2015 tudi spremenjen.«