»Razstavo začenjamo z življenjem Marjana Cigliča, saj je bilo fotoreporterstvo zanj način življenja. Fotoaparata ni nikoli odložil, življenje in delo sta bila pri njem ves čas prepletena. Poleg tega je 100. obletnica njegovega rojstva odlična priložnost, da predstavimo njegovo življenje, vlogo v časopisni hiši Dnevnik kot tudi v zgodovinskem obdobju, ki ga je dokumentiral,« je ob vstopu na razstavo z naslovom Marjan Ciglič – Mojster za vse čase povedala njena avtorica, zgodovinarka in muzejska svetovalka dr. Monika Močnik iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije (MNSZS).
Na razstavi, ki jo spremlja tudi obsežen katalog, se najprej sprehodimo mimo mejnikov v življenju Marjana Cigliča. Odraščal je v številni družini, zaznamovani z zgodnjo smrtjo dveh bratov in sestre ter očetovo smrtno nesrečo. Preživel je marsikaj, osebne tragedije, prisilno mobilizacijo v nemško vojsko, odhod v partizane in Goli otok.
Za svoje fotoreportersko delo je prejel številne nagrade, med njimi denimo Petkovo plaketo, ki je razstavljena še ob nekaterih drugih Cigličevih predmetih. Med njimi sta tudi dva fotoaparata, ki ju je dolgo, vedno in povsod nosil s sabo, z njima pa je popisoval vse ravni življenja druge polovice 20. stoletja. Od velikih političnih dogodkov do vsakdanjih prizorov. Njegova avtorska nota pa je bila socialna nota.
Cigličeve fotografije kot pomemben zgodovinski vir
Druga muzejska soba je na pregledni razstavi posvečena zgodovini časopisne hiše Dnevnik, kjer se je Marjan Ciglič zaposlil leta 1957 in čeprav se je uradno upokojil leta 1983, je za Dnevnik in Nedeljski dnevnik delal, dokler je zmogel na pot in fotografirati, kar je bilo do leta 1997.
V 40 letih svojega fotografskega delovanja je ustvaril obsežen in kakovosten opus, ki obsega okoli 300.000 posnetkov.
»Cigličeve fotografije so pomemben zgodovinski vir, pri čemer pa so pomembne predvsem zato, ker ko je dokumentiral svoj čas, ni šlo samo za velike zgodovinske dogodke, temveč je imel to senzibilnost in zavedanje, da je dokumentiral tudi prizore iz vsakdanjega življenja, kmečka opravila, običaje in drugo, kar je velika dodana vrednost za razumevanje življenja Slovencev v specifičnem obdobju,« je o pomenu Cigličevega dela povedala Monika Močnik.
Cigličev fond, ki ga je naša časopisna hiša ob 50-letnici izhajanja Dnevnika leta 2001 podarila MNSZS, tako predstavlja neprecenljivo nacionalno dediščino. Pri tem Cigličeve fotografije še danes redno krožijo med ljudmi, z njimi komunicirajo in okoli njih se pletejo zgodbe.
Dvojica fotografij legendarne slaščičarne na Cankarjevi iz serije Nekoč in danes: Poustvarjamo fotografije Marjana Cigliča
Na razstavi so na primeru Cigličevega fonda prvič prikazani tudi postopki strokovne obdelave fotografskega gradiva, za katere skrbijo kustosi v muzejski fototeki, v kateri sicer skupno hranijo okoli 3 milijone posnetkov na različnih nosilcih.
Fotograf ulice
Z vso širino fotografskega mojstrstva Cigliča, ki je bil med drugim pionir arhiviranja in dokumentiranja fotografskega gradiva, se od blizu srečamo v drugem delu postavitve, kjer je v galerijskem delu predstavljen izbor fotoreporterjevih posnetkov različnih ravni družbenega življenja, vse od politike do kulture, naravnih nesreč, izginulih poklicev, kmečkega in urbanega življenja, povojne industrializacije in modernizacije, preživljanja prostega časa in zabave. Ali kot je delo in aktualno razstavo, posvečeno legendarnemu fotoreporterju, umestil odgovorni urednik Dnevnika Mirjan Lesjak: »Marjan Ciglič, Edi Šelhaus, Nace Bizilj, Joco Žnidaršič, Tone Stojko so bili velikani, ki so zgradili slovensko fotoreporterstvo. Marjan Ciglič je Dnevniku in Nedeljskemu dnevniku vtisnil neizbrisljiv pečat dobe, v kateri je ustvarjal, dal jima je okus svojega časa, brez njegovih fotografij si štirih desetletij teh dveh časnikov sploh ni mogoče predstavljati. Razstava njegovega opusa je razstava fotoreporterjeve ustvarjalnosti in je razstava njegovega pogleda, omogoča nam, da vstopimo v oči Marjana Cigliča, v njegovo razumevanje in občutenje sveta, ki je bilo enkratno in je zato neponovljivo.«
Dvojica fotografij Astre iz serije Nekoč in danes: Poustvarjamo fotografije Marjana Cigliča
Pri tem je Dnevnikov fotoreporter Tomaž Skale o svojem starejšem kolegu povedal naslednje: »Marjan Ciglič je bil fotoreporter ulice. Življenje je videl tam, kjer ga večina ljudi ni videla, onkraj velikih dogodkov. Znal je popisati vse od trpljenja do veselja. Prepoznal je trenutke in iz njih naredil velike fotografije. S fotoaparatom je našel stik z ljudmi, ki jih je fotografiral.«
»Bil je krasen človek in mojster fotografije. Veder, komunikativen in z močno socialno senzibilnostjo,« je o Marjanu Cigliču povedala Nada Mavrič, nekdanja dolgoletna novinarka Dnevnika in Nedeljskega dnevnika, ki je na terenu veliko delala z Marjanom Cigličem. Dodala je, da je bil tako kot mojster fotografije tudi mojster druženja.
Več o Marjanu Cigliču in njegovem delu pa boste lahko prebrali v jutrišnji številki Objektiva v intervjuju s kustosinjo dr. Moniko Močnik iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
