Njegove zgodbe, polne alegorij in metafor, ki jih je črpal iz izkušnje življenja pod albanskim komunističnim režimom in diktatorjem Enverjem Hoxho, ter z značilnim sarkastičnim podtonom, s katerim je razmišljal o grotesknosti političnega in družbenega stanja v svoji državi, so mu prinesle mednarodno slavo. Ko je leta 1990 pobegnil v Francijo, so ga albanski komunistični voditelji označili za izdajalca. »Pekel komunizma, tako kot vsak drug pekel, je bil dušeč v najslabšem pomenu besede,« je avtor romanov Zlomljeni april, Palača sanj in General mrtve armade, ki so prevedeni tudi v slovenščino, povedal za AFP v enem svojih zadnjih intervjujev oktobra lani. »Ljudje, ki so preživeli to obdobje, niso bili srečni. A umetnost je nad vsem tem. Umetnost ni niti nesrečna niti vesela pod režimom,« je pojasnil v intervjuju za France 24 leta 2019, v katerem je tudi poudaril, da njegovo delo »sledi le zakonom literature, drugim zakonom se ne podreja«.
Sanje znotraj totalitarizma
V Pariz je pobegnil le nekaj mesecev pred padcem albanskega komunističnega režima leta 1990. V tem obdobju se je njegov sloves izvirnega in fascinantnega pisatelja krepil. Njegova dela so bila prevedena v več kot 40 jezikov, njegovi pisateljski dosežki pa se izkazujejo v številnih nagradah, med drugim je prejemnik mednarodne Bookerjeve nagrade in večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado za literaturo.
Medtem ko mu je njegov mednarodni profil ponujal določeno zaščito, je Kadare naslednjih 20 let krmaril med umetniškim izražanjem in preživetjem. Leta 1981 je objavil Palačo sanj, alegorični napad na totalitarizem, v katerem mladi mož odkrije nevarne skrivnosti vladnega urada, ki preučuje sanje. Knjiga je bila v Albaniji prepovedana v nekaj urah. Kljub temu se mu je uspelo uveljaviti kot pomembna osebnost v albanskem združenju pisateljev, zaradi česar je lažje objavljal in potoval po svetu.
Obisk v Sloveniji pustil lep vtis
Leta 2010 je Kadare na povabilo Slovenskega centra PEN obiskal Slovenijo in se udeležil tradicionalnega pisateljskega srečanja, na katerem so skupaj z drugimi uglednimi pisateljskimi imeni obravnavali teme, povezane z literaturo in globalizacijo. Takrat je Kadare dejal, da je »literatura rojena kot nekaj globalnega – to je značilnost, ki prihaja iz nas samih, iz najgloblje in bistvene notranjosti«. Prepričan je bil, da literaturi globalizacije ne smemo zameriti, saj se le tako lahko uveljavlja v največji možni meri.
Slovenija je nanj naredila zelo lep vtis. O takih življenjskih razmerah lahko v njegovi domovini le sanjajo, je povedal. In glede tega, da Slovenija ne sodi več na Balkan, dodal: »Zdaj ste ga zapustili, kar je za nas sreča, saj vemo, kateri poti moramo slediti.« Takrat so ga vprašali še, kako se rojevajo njegovi liki, na kar je v svojem značilnem slogu odgovoril: »Če je literatura stroj, sem jaz strojnik. Znam ga upravljati, ne vem pa, kako deluje.«
