Na Jezerskem, ki v tem času šteje okoli 680 prebivalcev, ti na svoje veliko veselje zaznavajo, da se je populacija v občini v zadnjem obdobju povečala. V umirjeno dolino v osrednjem delu vzhodnih Karavank tik ob meji z Avstrijo so se iz mest vrnile družine z otroki, ki so se pred leti odselile, trend priseljevanja pa naj bi še naraščal.
Potem ko so na osnovni šoli Jezersko, ki je podružnična šola osnovne šole Matije Valjavca Preddvor, doslej trije oddelki (kombinirani oddelek 1. in 2. razreda, kombinirani oddelek 3. in 4. razreda ter oddelek 5. razreda) zadostovali za šolanje približno 35 učencev, je zdaj šola zaradi povečanja števila otrok v občini postala premajhna.
»Tako šolo kot vrtec in kuhinjo, ki imajo prostore v stavbi šole, je treba povečati, zato je pred nami generalna prenova zgradbe, ki se bo začela prihodnje leto spomladi. Gre za največjo investicijo v občini po zgraditvi kanalizacijskega sistema in male čistilne naprave pred leti. Znašala bo dobra dva milijona evrov, pri čemer nam bo država, s katero smo že podpisali sporazum o sofinanciranju, zagotovila 700.000 evrov,« je pojasnil župan Jezerskega Andrej Karničar.
Do konca prihodnjega šolskega leta
Po županovih besedah bodo oba vrtčevska oddelka s približno 35 otroki preselili tja, kjer so zdaj šolski prostori, nekdanja stanovanja v zgornjem nadstropju stavbe pa bodo preuredili v nove učilnice. Obnova stavbe, ki naj bi trajala najpozneje do konca prihodnjega šolskega leta, predvideva tudi razširitev jedilnice, v kateri poskrbijo za več kot 70 lačnih ust na dan, medtem ko so se energetske sanacije stavbe, v okviru katere so zamenjali okna, lotili že pred leti.
Pred začetkom gradbenih del bodo otroke v vrtcu in šolarje razselili na druge lokacije po Jezerskem. Njihovo varstvo in pouk bosta med drugim potekala v jezerskem kulturnem domu Korotan, medgeneracijskem centru, mežnariji in gasilskem domu.
Letos imajo v občini že enajst novorojenčkov, to, da so družine začele prepoznavati prednosti življenja v pristnem naravnem okolju, stran od onesnaženih mestnih središč, pa ugotavlja tudi Marko Meško, ki v okviru občine bedi nad regionalnim razvojem, turizmom in družbenimi dejavnostmi. »Na Jezerskem imamo vse, kar potrebujemo: zdravstveni dom, lekarno, bencinski servis, najvišje ležečega frizerja, trgovino, pošto, lokalne pridelovalce hrane, turizem in mir. Naša kakovost življenja je dobra, prav tako se zavedamo prednosti, ki nam jih ponuja lokalno okolje,« je dejal Meško.
Zavzemanje za manj pločevine
Potem ko je lanski začetek poletne sezone na Jezerskem veliko obetal, jo je zagodla avgustovska ujma. Poplave sicer niso pustile večjih težav, so se pa sprožili plazovi, poplavilo je Planšarsko jezero, neurje pa je prestrašilo turiste in jih odvrnilo od obiska. Letos se Jezerjani nadejajo, da bodo presegli rekordnih 30.000 nočitev gostov. Med njimi bo tradicionalno največ tujcev, predvsem iz bližnjih držav, Nizozemske, Belgije in Velike Britanije, kjer je za reklamo s svojim nekajdnevnim bivanjem na Jezerskem pred dvema letoma poskrbel nekdanji britanski premier Boris Johnson.
Gostitelji se bodo še naprej trudili, da bodo obiskovalcem zagotovili pristno doživljanje narave, čisti zrak in mir – tudi z usmerjanjem prometa v obremenjeno dolino Ravenske Kočne, kjer so predlani postavili zapornico za vozila. V dolini lahko odtlej hkrati parkira največ sto avtomobilov, na voljo pa so tudi transferji do parkirišča. Zmanjšanje prometa in ureditev plačljivega parkirišča se v prihodnje obeta tudi na širšem območju Planšarskega jezera.
