Na začetku šolskega leta 2023/24 je bilo v slovenske vrtce vključenih 84.522 otrok ali za 1655 manj kot leto prej. Število otrok v prvem starostnem obdobju (otroci, stari 1 in 2 leti) se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšalo za 1,2 odstotka, v drugi starostni skupini (otroci od 3. leta starosti do vstopa v šolo) pa za 2,2 odstotka. Predšolsko vzgojo je izvajalo 988 vrtcev in njihovih enot, od tega 868 javnih in 120 zasebnih. Velika večina otrok je obiskovala javne vrtce (94 odstotkov).
Od šolskega leta 2010/11, leta z najmanjšim številom osnovnošolcev v samostojni Sloveniji (161.046), je njihovo število stalno naraščalo, na začetku šolskega leta 2023/24 pa je spet nekoliko upadlo. V redni in prilagojeni osnovnošolski program je bilo tako na začetku šolskega leta 2023/24 vključenih 196.371 učencev, kar je za 0,4 odstotka manj kot v prejšnjem letu.
Prag prvega razreda osnovne šole je prvič prestopilo 20.812 otrok. Otroci v Sloveniji vstopajo v osnovno šolo v letu, ko dopolnijo šest let. Nekateri pa zaradi različnih razlogov šolanje začnejo leto pozneje kot vrstniki. V opazovanem šolskem letu je bilo med prvošolci 11,5 odstotka sedemletnikov, so zapisali.
Osnovnošolske programe je izvajalo 771 osnovnih šol in njihovih podružnic ter 48 šol, enot pri osnovnih šolah in zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Največjo šolo po številu učencev je obiskovalo 1119 učencev, največjo podružnico pa 548 otrok.
V oddelkih šol z rednim osnovnošolskim programom je bilo v povprečju 19 učencev. V oddelkih samostojnih in matičnih osnovnih šol jih je bilo 20, v oddelkih podružničnih šolah pa povprečno 11. Povprečno najmanjše število otrok v oddelkih so imele osnovne šole v pomurski in koroški (v obeh po 16), povprečno največje pa osnovne šole v osrednjeslovenski regiji (21).
V rednih in prilagojenih osnovnošolskih programih se je izobraževalo 19.418 otrok s posebnimi potrebami, kar je bil 10-odstotni delež celotne populacije šoloobveznih otrok.
Srednješolsko izobraževanje je na začetku šolskega leta 2023/24 izvajalo 143 javnih srednjih šol z enotami, šest zasebnih zavodov in šest zavodov za mladostnike s posebnimi potrebami.
Med 24.379 dijaki prvih letnikov je bilo 23.268 takih, ki so se v srednjo šolo vpisali prvič. Preostali so ponavljali prvi letnik ali pa zamenjali program.
V srednje splošno izobraževanje je bilo vključenih 28.557 dijakov, v srednje tehniško in strokovno izobraževanje 37.913, v srednje poklicno 12.956, v nižje poklicno izobraževanje pa 1259 dijakov.
Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bilo po podatkih Sursa 33 odstotkov žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30 odstotkov, v srednjem tehniškem in strokovnem pa 47 odstotkov. Ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja, kjer je bilo vključenih več žensk (62 odstotkov) kot moških.
Največ dijakov zanimata tehnika in računalništvo (73 odstotkov), največ dijakinj pa zdravstvo in osebne storitve (56 odstotkov), kažejo podatki.
V programu osnovne šole za odrasle se je v šolskem letu 2022/23 izobraževalo 1221 oseb. Dve tretjini (68 odstotkov) vseh je bilo moških in skoraj polovica vseh (48 odstotkov) je bila mlajših od 18 let. Srednješolske programe za odrasle je obiskovalo 15.920 oseb oz. 12 odstotkov več kot v letu 2021/22. 75 odstotkov udeležencev je bilo mlajših od 25 let, po spolu pa je bilo nekoliko več žensk (52 odstotkov). Največ oseb se je izobraževalo v programih poslovnih in upravnih ved.
