Zdi se, da novi poskus popularizacije veganske kuhinje poteka v boljšem prostoru, sploh če primerjamo z zgodbo, ki se je v pretesnem prostoru odvijala na tržnici ob Plečnikovih arkadah. Vseeno je nova Barbarella bolj bistro kot restavracija in celo bolj eksotična kot kakšna domača ali lokalna gostilna.
Za vsak slučaj ali kar brez sramu imajo za turiste tudi zajtrke, lahko pa tudi kosila ali malice, ki smo jih pokusili dvakrat, preden smo se v obliki kvarteta odločili pojesti pravo večerjo. Naša, že izkušena postava je tako vedela, da imajo simpatično grahovo juho, bolj povprečno mineštro, predrago glavno jed s pečenim krompirjem, grahom, šparglji in holandsko omako, vedeli smo tudi, da imajo sladko Fentimansovo češnjevo kolo, povprečno vegansko kremšnito in dober bananin kruh.
Barbarella je poskus, da v primerjavi s pregrešno dragim dunajskim Tianom ob solatah, enolončnicah, sokovih in zajtrkih ponudijo cenejšo obliko kosil in večerij, ki ima ob strani tudi (povprečno) vinsko karto, na kateri nam je najbolj ustrezal chardonnay iz štajerske kleti Sanctum. Solidno vino za konkretnih 41 evrov se je srečalo s štirimi malimi jedmi, ki niti niso bile tako majhne. Recimo ocvrte čičerikine palčke, hrustljave in hkrati mehke, s pikantno tajsko srirača majonezo.
Ocvrte čičerikine palčke
V mediteranske vode so nas peljali z malce preslanimi paprikami padron, ki smo jih pomakali v omako romesco. Vsaka od predjedi oziroma malih jedi je bila po šest evrov, kar se zdi v Stari Ljubljani, kjer recimo lahko dobite fižolovo juho za neverjetnih 14 evrov, skoraj manjša osvežitev. Pa še nekaj, v spremstvu prvih jedi sodeluje izvrsten kruh iz bližnje pekarne Osem.
Med prve jedi gre še ena zanimiva in ne predraga izbira, dušene gobe z ocvrto in vloženo čebulo, hrenom in zeliščnim oljem, za klasično vegansko solato pa poskrbijo z mešanico različnih listnatih solat s hrustljavo ajdovo pokovko in okisanimi redkvicami. Zanimive, kot smo rekli, tudi malce eksotične ideje tvorijo male jedi, prve jedi ali predjedi, ki jih za ne prevelik denar pripravljajo pri Barbarelli, in naj kar takoj rečemo: začetek večerje nam je bil bolj všeč kot nadaljevanje.
Dušene gobe s čebulo in hrenom
Govorimo o tem, da se še vedno prepogosto dogaja, da hočejo pri veganskih jedeh posnemati tako oblike kot okuse mesnih jedi. Kako drugače razumeti, da smo jedli burgerje (pleskavice) in stejke (zrezke)? Ja, res je bil polpet rastlinski, a je s svojimi omakami (čebulna marmelada, gorčični preliv ...) ustvaril skoraj natančno tak okus kot burgerji, ki jih prodajajo pri Pop'su. Nič manj ni na meso spominjal steak resastega bradovca s praženim krompirjem.
Bolj zanimivi so bili ravioli z lešnikovo rikoto, ki jih položijo na gobov pire in obogatijo z luštrekovim oljem, ter skoraj sladka ješprenova ričota s pečenim koromačem. Jedi v drugem delu bi lahko imenovali tudi glavne, dodati pa je treba, da se zdijo zrezki iz gomoljne zelene ali resastega bradovca z 18 evri vseeno predragi.
Ričota s pečenim koromačem
Ceneje, za šest evrov, smo pojedli eno boljših sladic v Ljubljani, čokoladni bread s kavno kremo in karameliziranimi orehi, zanimiva je bila pasijonkina »skutina« torta, ki jo namesto s skuto pripravijo s tofujem. Hišna kremšnita pa nam, kot smo omenili, ni bila preveč všeč. Očitno so jajca v izvirnem receptu tam z namenom. Mimogrede, v hiši v majhnih stekleničkah strežejo nekaj zanimivih koktajlov, predvsem izvrsten negroni, zelo kisel pornstar gintini in nekoliko blažji summer spritz.
Mimogrede, ob koncu večera goste iz lokala spodijo tako, da enostavno ugasnejo vse luči. Konec koncev v maniri sodobnega puritanstva zapirajo že ob 21. uri, je pa upati, da se v trdi temi, ki jo ustvarijo, ne bo kak gost spotaknil na stopnicah in končal na urgenci.
Več ocen gostiln preberite na https://mihafirst.si/
