KPK je v predhodnem preizkusu pridobila podatke in pojasnila ministrstva in Direkcije RS za vode. Preučila je področno zakonodajo ter vpogledala v revizijska poročila računskega sodišča. »Pri tem je komisija ugotovila, da gre za sistemski problem in v zvezi s tem zaznala določena sistemska korupcijska tveganja, povezana predvsem s tveganjem neenake obravnave uporabnikov voda ter upravljanjem z zbranimi sredstvi okoljskih dajatev za rabo vode,« so navedli.
Kot izhaja iz njihovih ugotovitev, v praksi imetniki koncesij plačujejo za izkoriščanje vodnih virov, medtem ko imetniki vodnih dovoljenj dajatev za vodno pravico ne plačujejo, saj za to ne obstaja ustrezen podzakonski predpis. Čeprav so komisiji na ministrstvu zatrdili, da to urejajo, jim od leta 2018 ni uspelo pripraviti niti začasnega režima, ki bi za plačila imetnikov vodne pravice na podlagi vodnega dovoljenja veljal v prehodnem obdobju, niti niso dovolj hitro pristopili k novelaciji zakona o vodah, ki bi uzakonila trajnejšo rešitev plačil za vodno pravico.
»Trenutno stanje po mnenju komisije predstavlja velik poseg v položaj in pravno varnost koncesionarjev in v praksi jasno izkazuje njihovo neenako obravnavo, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli pravne države,« so zapisali v KPK. Ob tem so zaznali tudi, da poraba sredstev, zbranih v skladu za vode, ni urejena dovolj transparentno in ciljno usmerjeno glede na dejanske potrebe oziroma obstoječe protipoplavne načrte in ukrepe.
»Zato bi bilo nujno oblikovati celovite in natančne kriterije za gospodarno in učinkovito financiranje protipoplavnih ukrepov in infrastrukture na vseh ravneh, s čimer bi se izboljšala preventivna dejavnost in pripravljenost države na posledice poplav. Hkrati bi se naslovila sistemska korupcijska tveganja, ki spremljajo upravljanje porabe namenskih sredstev,« so poudarili. Od vlade v šestih mesecih pričakujejo obvestilo o izvedenih ukrepih.
Komisija je obravnavo začela maja 2023, ko je prejela prijavo z očitkom, da ministrstvo za naravne vire in prostor ne pobira nadomestila za uporabo vode od vseh uporabnikov, ki so to nadomestilo dolžni plačevati, kar naj bi povzročilo veliko oškodovanje državnega proračuna. Očitek je bil tudi, da ministrstvo 18 let ni sprejelo podzakonskih predpisov s tega področja, da ne izvršuje zahtev računskega sodišča in da s svojo neaktivnostjo izkrivlja konkurenco.
V KPK so ob tem pojasnili, da niso pristojni za izvajanje nadzora nad pravilnostjo obračunavanja vodnega povračila na področju proizvodnje pijač in tudi ne za izvajanje nadzora nad porabo teh sredstev.
