BiPi, kot skavti kličejo svojega ustanovitelja, ga je prosil, če lahko zgodbe uporabi za določeno starostno skupino otrok. »Tudi mi z volčiči in volkuljicami, ki so stari od osem do enajst let, delamo po knjigi o džungli,« razloži Nejc Kurbus, načelnik Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), prostovoljne nacionalne mladinske organizacije za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladih. ZSKSS ima skoraj šest tisoč članov, vodi pa jih tisoč mladinskih voditeljev, prostovoljcev.

Začetek skavtsva kot svetovnega gibanja je povzročila … knjiga! Pa naj še kdo reče, da umetnost ne more spreminjati sveta. »Anglež Robert Baden-Powel, ustanovitelj skavtskega gibanja, je na začetku 20. stoletja razumel, da morajo otroke upoštevati, jim dati glas. Bil je sodobnik Marije Montessori, Don Boska,« začetke skavtskega gibanja opisuje Nejc Kurbus. Lord Baden-Powel je napisal knjigo Skavtsvo za fante in ideja je obnorela svet. V nekaj letih so se povsod po svetu oblikovala gibanja, razen v režimih, kjer tega niso dovoljevali. Olawe Baden-Powel, Robertova žena, pa je spodbudila skavtsvo deklet, saj je vedela, da si tudi one želijo početi stvari, opisane v Knjigi Skavtsvo za fante.

Tudi danes pri skavtih poskrbijo, da so dekleta in fantje obravnavani enakopravno. »Izkušnje kažejo, da so stereotipi res zgolj stereotipi. Včasih v kurjenju ognja zmagujejo dekleta, v kuhanju pa fantje. Pri skavtih vsi vse delajo enako. Vsi morajo znati kuhati, cel vod skrbi za kuhinjo.« Nejc Kurbus pojasnjuje, da so stremeli k enakopravnemu vključevanju, še preden se je začelo govoriti o kvotah. Tudi v izvršnem odboru sta načelnik in načelnica, poleg njega je načelnica Tjaša Sušin, skupine pa vodita voditelj in voditeljica.

Pot k skavtom je bila za Nejca povsem naravna, kot jo najbrž doživlja še veliko drugih otrok. »Bratranec mi je kot otroku rekel 'No, to bi bilo pa nekaj zate' in sem šel. Tako sem bil deležen skavtske vzgoje praktično od prvega razreda naprej. Pri skavtih je sistem tak, da se kot otrok samo igraš, skozi igro učiš, potem pa postopoma prevzemaš večje odgovornosti.« Z višjo starostjo sledi več odgovornosti, s polnoletnostjo oziroma najkasneje do enaindvajsetega leta prevzameš voditeljstvo. »Tako je bilo povem naravno, da sem postal voditelj. Mene je zanimalo veliko stvari, aktiven sem bil pri oratoriju, na faksu v raznih telesih, na regijski in potem državni ravni pri skavtih. Tako sem ugotovil, da je to v resnici zelo strukturiran sistem in da smo skavti del mladinskega nevladnega sektorja. Najprej vidiš skozi otroške oči, potem pa nadaljuješ z delom, da se tudi drugi lahko učijo.«

Vrh je dno piramide

»Sem skavt in to mi ogromno pomeni. Seveda takoj za ženo Laro,« se zasmeji načelnik. »Vsekakor je to nekaj, kar me je zelo oblikovalo in me verjetno bo za celo življenje.« Zdaj skupaj z načelnico Tjašo pravno formalno odgovarjata za ZSKSS, vodita izvršni odbor, sodelujeta z zaposlenimi in prostovoljci. To je seveda povsem drugačno delo od otroškega druženja pri skavtih. »Nimam več romantičnega pogleda, ko si na vrhu, je včasih osamljeno.« Vrh pa je pravzaprav na dnu piramide, razloži Nejc in z rokami oblikuje narobe obrnjeno piramido. »Mi smo v službi, da služimo vsem ostalim voditeljem in potem posledično otrokom.«

Na državni ravni ZSKSS deluje prek stalnih skupin, »imenujemo jih trop,« ki se kot specialisti za vzgojo otrok na državni ravni ukvarjajo z vzgojo. »Spremljajo otroke in mlade ter v skladu z razvojno psihologijo prilagajajo našo vzgojo njihovim potrebam. Imamo sedemdeset lokalnih enot in vsi glasovi so upoštevani. Se sliši glas iz Črenšovcev, pa glas iz Črnomlja, Bovca, Ljubljane …, vsi imajo isto težo pri sprejemanju odločitev glede združenja.«

Volčiči in bobri

K skavtom lahko pristopiš kjerkoli po Sloveniji. Če si star od šest do osem let, postaneš bober. »Bobri se pozdravljajo s 'Trden jez!', pa rečejo 'Bober je dober' in pokažejo s prstki dva zobka,« demonstrira Nejc Kurbus. Tu so starši še zelo vključeni, da se spoznajo z vodstvom, oni spoznajo njih. »Lahko smo zelo močen vzgojni temelj, poleg družine, skozi igro se otroci učijo.« Če si star od osem do enajst let, pripadaš volčičem in volkuljicam, ki delajo po Knjigi o džungli. Voditelji so tu Kača Kaja, Bagira, Balu … Jaz še zdaj ne vem, kako je bilo nekaterim voditeljem zares ime, tako močno se kot otrok vživiš.« Naslednja starostna skupina med enajst in petnajst let so izvidniki, ki si postavljajo šotore v naravi in preživljajo tam tudi po več dni. Tu imajo že večje odgovornosti, razdeljene vloge. »Imajo vodnika, zastavonošo, kuharja, bolničarja …« V zadnji skupini pa postaneš popotnik in popotnica, »kar je tudi lepa popotnica za v svet«. V tej skupini si maksimalno do enaindvajsetega leta. »Takrat si postavljen pred odločitev, si FIDO: fant ali dekle odhoda. Lahko se posloviš od skavtov in živiš skavtske vrednote po svoje naprej, lahko pa ostaneš in postaneš voditelj, prostovoljec pri skavtih.«

Skavti so največja mladinska organizacija na svetu po načelnikovih besedah so njihovi prijemi premišljeni, a preprosti. »Skozi igro vzgajamo, usmerjamo otroke. Če želijo preizkušat meje, naj kričijo v nekem okolju, kjer je to varno, kjer nekdo skrbi zate, te pusti, da se zmočiš v luži, ampak te potem tudi posuši.«

Že Robert Baden-Powel je poskrbel, da socialne razlike med otroci ne pridejo do izraza, in je uvedel uniforme. »Takrat so otroke spravljali z ulice, ker so bili zapuščeni, starši so toliko delali, danes jih vlečemo izpred računalnikov na ulico in v naravo.« Že takrat so se pri skavtih srečevali otroci iz zelo revnega okolja in iz bogatih družin, a tu so bili enaki, vsi so se med seboj razumeli. »Sicer pa k nam prihajajo otroci z različnimi stiskami, danes je družbeni pritisk velik, toliko se pričakuje od otrok. Delamo redne raziskave med članstvom, otroci in mladi največkrat rečejo, da so tu lahko, kar so, brez obsojanja.« Zelo pomemben pa je tudi simbolni moment vzbujanja pripadnosti. »Ko dobiš rutko in daš skavtsko zaobljubo, ti povejo: Zdaj si postal član, članica velike svetovne skavtske družine.« Nejc ve, da delajo dobre, spodbudne stvari, ali kakor je rekel že Baden Powel: »Pustite svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli.«